Fracking: Petišovci vs. kapital no.2

Kilavi novinarji so se udeležili okrogle mize ČKZ-ja "O okoljski etičnosti s kapitalom zlizane javne oblasti" in pripravili reportažo o nadaljevanju zgodbe izigravanju lokalnega prebivalstva v Prekmurju s strani plina željnih korporacij. Sicer pa komentiramo tudi represijo, ki jo oblasti v ZDA izvajajo nad iniciativo "Hrana, ne orožje!" kateri želijo preprečiti solidanostno razdeljevanje hrane - razglabljamo zakaj je samoiniciativno razdeljevanje hrane za oblasti problematično. V zadnjem delu oddaje pa seveda vrtičkarski nasveti za mesec februar in razširjen etimološki kitiček - odslej antropološko-etnološki, beseda oddaje pa: Sliva.

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Represija nad “Hrana ne orožje” aktivisti

V Ameriki je bila anarhistična iniciativa »Hrana ne orožje«, ki preprosto gesto razdeljevanja hrane umešča v kontekst širših družbenih bojev, ponovno pod udarom represivnih organov. Tokrat je policija v Tampi na Floridi aretirala sedem ljudi, ki so kontinuirano in opozorilom navkljub točili toplo pijačo in delili obroke. V javnem pismu, ki je sledilo dogodkom, so aktivisti zatrdili, da bodo kljub zaostreni represiji nadaljevali s prakso solidarnostnega razdeljevanja hrane v javnem prostoru.

Gre le za enega izmed dogodkov v seriji represije nad »Food not bombs« iniciativami. Ne Tampa in ne Florida nista izjemi, v preteklih nekaj letih je vpeljava podobnih zakonov, ki razdeljevanje hrane brez potrebnih dovoljenj kriminalizirajo, postala stalnica, ki spremlja gentrifikacijske procese predvsem v večjih mestih. Zakonodaja se najpogosteje nanaša bodisi na dogodke izvedene v javnih prostorih, bodisi na higienske standarde oziroma zdravstveno ustreznost živil in je eden izmed korakov načrtnega čiščenja mest ter izpodrivanja nediskriminatornih, solidarnostnih praks. Skupni prostor se tako bolj in bolj oži, geste, ki naslavljajo potrebe tamkaj živečih in jih mestna oblast noče prepoznati, pa postajajo vse bolj nemogoče in pod udarom represije.

Skupine »Hrana ne orožje« v Amreiki se zakonodajam in represiji upira s kontinuiteto in vztrajnostjo. Tako so se v Tampi ob naslednjem rednem deljenju hrane tamkaj prisotni uspešno zoperstavili ponovnemu poskusu policije, da bi razdeljevanje preprečila. Uspešnost kontra-akcije pa izhaja predvsem iz lokalne skupnosti, ki se je solidalizirala s FNB iniciativo in se prepoznala v njejni praksi.

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Nadaljujemo zgodbo o frakiranju v Petišovcih

http://lendavainfo.com/foto-v-ledavo-iztekla-snov-ki-je-zaudarjala-po-na...

http://lendavainfo.com/centralna-plinska-postaja-slovenski-e-forum-znova...

Zgodbo poskusa frakiranja v Petišovcih kolektiv Kilavega semena spremlja že od vsega začetka, ko je v javnost pricurljala informacija o velikih apetitih Petrolove firme Geoenergo v spregi z multinacionalko iz davčnih oaz Ascent Resources. Čeprav je bilo leta 2015 okoljevarstveno deovoljenje za postavitev naprave za čiščenje zemljskega pline s strani Agencje republike Slovenije za okolje že preklicano, je zgodba, po pričakovanju, spet dobila nov zagon. Geoenergo je ponovil postopek pridobitve okoljskega dovoljenja in oktobra lani je ARSO – ta ista agnecija, pričakovano, izdala sklep, da pred pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja ni potrebno pridobiti okoljevarstvenega soglasja.

Kot odziv na zlonameno kolaboracijo države in kapitala je Časopis za kritiko znanosti, prejšno sredo, na Fakulteti za družbene vede sklical okroglo mizo z naslovom »O okoljski etičnosti s kapitalom zlizane javne oblasti«. Okrogle mize so se med drugim udeležili »Civilna iniciativa proti fackingu« z bazo v Petišovcih, soustvarjalci ČKZ-ja, nevladne organizacije in seveda tudi ekipa Kilavega semena.

Nevladna organizacija E-Forum, ki ima s podobnimi okoljevarstveno spornimi postopki že izkušnje in je »Iniciativi ustavimo fracking v Sloveniji« že pravno svetovala in ukrepala, je s pritožbami posredovala tudi tokrat. Gorazd Marinček navaja razloge za pritožbo in obrazloži, da je karta, ki jo igrajo zgolj semantični trik, saj so rafinerijo preimenovali v obrat za bogatenje mineralnih surovin, kateri tehnično pade v kategorijo mehanskih postopkov predelave, pri katerih se ne uporablja kemijskih postopkov in niso prisotne vnetljive snovi.

Druga vložena pritožba se nanaša na člen 51a Zakona o varstvu okolja, ki naj bi bil v nasprotju z ustavo in je tako v pritožbi predlagan postopek ustavne presoje tega člena.Obe pritožbi sta bili s strani ARSA dovoljeni, odgovor pa se pričakuje najkasneje do 22. januarja. V primeru, da bosta obe zavrnjeni, bo uporabljena možnost upravnega spora, kar pomeni nadaljnih 6 mesecev postopkov.

Poleg prej omenjenih konkretnosti na katere se nanašajo pritožbe, pa se bo moral ARSO zjasniti tudi glede skelpa, da okoljevastvena presoja ni potrebna, ker naj bi bil sam objekt majhen, zaradi česar naj bi bili tudi vplivi na okolje manjši oziroma zanemarljivi. Sklep da ni potrebno pridobiti okoljevarstvenega soglasja je kljub skoraj takojšnjim pritožbam odprl prostor za podpis pogodbe za prodajo plina na Hrvaško. Lokalni opazovalci pravijo, da dela na vrtinah že potekajo, plamenica že tu in tam zagori, šušlja se, da naj bi se črpanje začelo že marca letos.

Kako je z lokalno iniciativo Ustavimo fracking v Sloveniji? Pravijo, da je v regiji z visoko stopnjo brezposelnosti in veliko podporo zgoraj opisanim kapitalskim mahinacijam, ki nova delavna mesta odpirajo, težko nasprotovati. Saj je petišovska depresija in v njej ujet plin priročno odročna in socialno devastiran del države, kjer so sicer okoljevarstveno sporni projekti najlažje izvedljivi. Celoten boj se je tako zaenkrat premaknil na nivo pritožb, sodišč in papirjev. Pa vendar ne gre pozabiti, da ima lokalna iniciative ob široki podpori moč, da problem osvetli tako v lokalnem kontekstu kot v medijih, kateri so se močno potrudili za mrk v oktobru, ko je ARSO izdal sporen sklep. Dogodki preteklega leta so dokazali, da skupaj lahko zaustavimo njihove načrte. Če hočemo preprečiti tako izkoriščanje okolja kot ljudi, se moramo povezovati in se podpirati v boju. Danes z ljudmi katerih dvorišča začenjajo spreminjati v plinska polja, jutri z ljudmi, ki jim grozijo deložacije iz avtonomnih prostorov.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Vrtičkarski nasveti - Februar. Povzeto po knjigi Vrtnarstvo: Josip Štrekelj, Celje 1947.

Tople grede začnemo pripravljati v toplejših krajih v začetku, v mrzlejših pa v drugi polovici meseca. Na dno grede namečmo plast listja, nanjo pa 30 do 40 debelo svežega gnoja. Ko se gnoj ugreje nasujemo vrhu njega kakih 15cm debelo plast zemlje. In ko se tudi ta ogreje, razdelimo po gredah. V tem času gre posebno za vzgajanje sadik zelja, ohrovta, cvetače, pora in čebule. Proti koncu meseca pa še za vzgajanje paradižnika, paprike in jajčevca. Oskrbovanje toplih in pokritih gred obstaja predvsem v rednem zračenju in zmernem zalivanju - škropljenju, tako da je zemlja vlažna in ne zamočvirjena.

Ako dopušča vreme in je zemlja nasušna, zlasti v južnih krajih, sejemo lahko že v tem mesecu berivko, redkvico, špinačo, korenje, peteršilj, radič, grah …

V drugi polovici tega meseca polagamo krompir, drugega ob drugemu, zavoljo predkalitve v zabojčke. Imeti ga moramo v suhem, svetlem prostoru, da se klice ne pretegnejo.

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Etimološko-etnološki kotiček

Sliva

Besedo sliva najdemo v mnogih slovanskih jezikih, tako na primer hrvaško in srbsko šljiva, rusko in češko sliva. Praslovansko sliva je v ženskem spolu posamostaljeni pridevnik »slivҌ« v pomenu moder, modrikast. Ta pridevnik se je razvil iz indoevropske baze »sliH-ṵo«, ki se ohranja v različnih izpeljavah. V latinskem jeziku najdemo tako besede livere, livor in lividus v pomenu biti svinčene, sinje ali modre barve. Na severu Evrope pa najdemo staro-irsko besedo li in pomeni barvo na splošno ali sijaj.

Ob tem omenimo še arhaično besedo češplja, ki izhaja iz narečne avstrijsko-nemške besede Zweschpen v pomenu podolgovata sliva. Nemška beseda je izposojena iz romanskih jezikov, izhaja pa verjetno iz južno-italijanske ali južno-francoske besede davascena, kar se je razvilo iz latinske damascena s prvotnim pomenom damaščanka, sadež iz Damaska. Plemenite vrste sliv so namreč v Evropo prišle v starem veku iz Bližnjega Vzhoda.

Sliva (Prunus domestica), tudi češplja, je izraz za sadno drevo in njegov modri koščičasti sad. Uporablja se v ljudskem zdravilstvu in prehrani. Plodove, listje in smolo so uporabljali za zdravljenje ledvičnih in jetrnih bolezni, protina in revmatizma. Zavretek iz listov slive so uživali proti bolečinam v grlu, iz smole in svežih listov so pripravljali kopel za zdravljenje ran. Slive so sušili za domačo uporabo neolupljene v sušilnici, v krušni peči ali v električnem sušilnem aparatu in olupljene, sušene na zraku in namenjene izključno za prodajo.

Slivarstvo je domače, sezonsko predelovanje sliv v prunele, prinele (iz fr. Prune, sliva, pruneau, suha sliva), lupljene suhe slive. Dejavnost naj bi v Goriška Brda prinesli Francozi (izraz prunela podpira to domnevo). V drugi polovici 19. stoletja so slivarji iz Goriških Brd, znani kot žaudarji, žaudarce, odhajali lupit slive na Dolenjsko in Štajersko ter sosednjo Hrvaško. V tridesetih letih 20. stoletja pa so se te dejavnosti lotili tudi tamkajšnji kmetje. Olupljene, na soncu posušene, izkoščičene in žveplane slive so prodajali skoraj izključno v tujino. Po drugi svetovni vojni so lupljenje sliv organizirale zadruge, vendar je dejavnost do konca petdesetih let 20. stoletja zamrla. Najznačilnejša slivarska območja so bila v Beneški Sloveniji (okolica Čedada), Goriških Brdih in Vipavski dolini, na Bizeljskem in delu hrvaškega Zagorja.