Odziv na poročanje o dogodku v Tovarni ROG

Mnenje, kolumna ali komentar
19. 4. 2018 - 16.30

Poročanje o včerajšnjem nasilnem dogodku v prostorih Tovarne ROG, v katerem je eden izmed uporabnikov Tovarne Rog drugega zabodel v nogo, zahteva odziv. Predstavlja namreč primer neprofesionalnega poročanja o pripadnikih manjšin kot tudi primer hitrega širjenja novice, ki utrjuje negativne stereotipe o manjšinah.

O dogodku je med prvimi poročal časopis Dnevnik. V uvodnem odstavku članka lahko izvemo, da je napadalec “del problematične skupine tujih državljanov iz severnoafriških držav”. Pri tem se poraja vprašanje, zakaj je ta informacija v članku potrebna. Navajanje državljanstva, etnične ali verske pripadnosti storilcev pri poročanju o kaznivih dejanjih namreč predstavlja nevarnost utrjevanja negativnih stereotipov o pripadnikih teh skupnosti. Zato v priročniku za novinarje, ki je nastal v okviru projekta Spoštuj besede - etično novinarstvo proti sovražnemu govoru, v katerem je med več kot 150 mediji iz osmih evropskih držav sodeloval tudi Radio Študent, lahko preberemo: “Zapomnite si, da je treba občutljive informacije (npr. rasno/etnično poreklo; verska, filozofska ali druga prepričanja; pripadnost politični stranki ali sindikatu; zdravstvene in spolne informacije) omeniti samo, če so nujne zato, da bi občinstvo novico razumelo.”

Za razumevanje včerajšnjega kaznivega dejanja v Tovarni ROG, kar lahko razberemo tudi iz Dnevnikovega članka, informacija o državljanstvu in etnični pripadnosti storilca ni potrebna. Storilec je ranjenega zabodel, ker mu je slednji skušal preprečiti vstop v enega izmed prostorov, in ne zaradi razlogov, ki bi bili povezani z njegovim državljanstvom ali etnično pripadnostjo. Zato navedba državljanstva v uvodnem stavku in kasneje še enkrat v članku s stališča novinarske etike ni dopustna.

Ta dogodek je v roku nekaj ur dobil odmev tudi v drugih medijih. Nova24 je opis storilca iz “državljana iz severnoafriških držav” spremenila v “napadalca ‘arabskega videza’”, “problematično skupino” pa v “nevarno skupino”. Tovrstno senzacionaliziranje novice o kaznivem dejanju, ki ga je povzročil tujec v medijih, ki slovijo po ksenofobnem poročanju, je s stališča novinarske etike in profesionalnih standardov še toliko bolj nedopustno, a povsem predvidljivo. Članek na Nova24 je do danes dopoldne na Facebooku prejel 62 všečkov in drugih odzivov, nekaj čez 30 komentarjev, deljen pa je bil 26-krat. Več kot 30 odzivov je bil članek deležen tudi na Twitterju. Novico z Nova24 so hitro povzeli tudi v Reporterju ter v Demokraciji, kjer je bil naslov še nekoliko bolj nestrpen: “Pozor, Slovenci, prišleki začeli klati! Podivjani Mohamed sredi Ljubljane napadel z nožem in ranil moškega!”.

Dnevnikov članek pa se je pojavil tudi na največjem slovenskem forumu med.over.net, kjer so se uporabniki naslajali nad tem, da bodo “levake” iz Roga vrgli migranti. V odsotnosti natančnih podatkov o dosegu konkretnih člankov je glede na doseg omenjenih spletnih strani vseeno varno sklepati, da je v manj kot 24 urah novica dosegla več 10 tisoč ljudi, z vsako reprodukcijo pa se je poudarjanje migrantskega statusa storilca stopnjevalo.

V priporočilih projekta Spoštuj besede med drugim lahko preberemo še: “Ne pozabite, da je kontekst bistvenega pomena. Ne poročajte le o aktualnih dogodkih in posledicah, temveč tudi o osnovnih vzrokih, ki pogosto nimajo nič opraviti s posameznikovo etnično ali versko pripadnostjo.” In če je v konkretni situaciji karkoli, kar je povezano z etnično pripadnostjo, je to kontekst afriških migrantov, ki v Evropi po večini niso upravičeni do azila, kar jim onemogoča socialno varnost, zaposlitev in ostale ugodnosti, ki jih večina razume kot samoumevne. V tovrstni situaciji so te osebe prisiljene v sivo ekonomijo, prav tako pa so strukturno bolj nagnjene k psihičnim motnjam in odvisnostim, ki izhajajo iz njihove negotove situacije. Poleg tega v omenjenih člankih manjka tudi vsak kontekst orisa zapletenih odnosov znotraj Rogovske skupnosti. Ti spori nimajo nič opraviti s posameznikovo etnično ali versko pripadnostjo. Poleg ksenofobnih odmevov v desno usmerjenih medijih je zaskrbljujoče dejstvo, da se tovrstne novinarske prakse očitno širijo tudi na nekatere bolj kredibilne slovenske medije, kot je denimo Dnevnik.

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

randomness