Poziv 100 visokošolskih učiteljev vodstvu MOL glede Roga

Podpisniki in podpisnice tega apela že dober mesec dni čakamo na pojasnila Mestne občine Ljubljana o upravičenosti in zakonsko utemeljeni izpraznitvi Avtonomne tovarne Rog.

Ker po mesecu dni nismo prejeli nobenega dokumenta o izvršbi, izražamo najglobljo ogorčenost ob, bojimo se, nezakoniti nasilni izpraznitvi Avtonomne tovarne Rog in opozarjamo na samovoljo in vandalizem ob uničevanju avtonomne skupnosti kot take ter prostorov ustvarjanja družbenih, političnih in umetnostnih praks. Uničena je celotna infrastruktura za umetniško ustvarjanje, športne in skrbstvene dejavnosti ter avtonomno politično organiziranje. Tudi sam Rog, kakršen je bil, dojemamo kot umetnino in politiko skrbi od spodaj. Mestna občina Ljubljana je uporabnike in uporabnice Roga s svojim brutalnim vdorom ponižala, razčlovečila in razlastila.

Čeprav je od uničenja Roga minilo nekaj tednov, tega nasilnega dejanja trenutnih mestnih oblasti nismo pozabili. Po mesecu dni se še bolj jasno kažejo razsežnosti nesankcioniranega samovoljnega ravnanja z uporabo represivnega aparata. Ne moremo dopustiti, da bi tovrstne prakse sprejeli kot nekaj normalnega. Podobna prisvajanja prostora in deložacije se dogajajo povsod po svetu in povsod se jim ljudje zoperstavljajo, saj so namenjene okoriščanju peščice bogatih. Ne gre le za Rog, gre za vse prebivalce in prebivalke Ljubljane, ki se moramo umikati pred novimi gradnjami, varnostnimi službami, ulice pa postajajo očiščene vsega, kar bi nanje lahko vdahnilo spontano življenje.

V javnosti je bilo govora o projektu Center Rog, ki naj bi nadomestil Avtonomno tovarno Rog. Kar smo videli doslej, v ničemer ne sledi tistemu, kar se je dogajalo v Avtonomni tovarni Rog. To po dosedanjih predstavitvah projekta ne bo avtonomen skupnostni prostor, ne bo pa tudi ponujal prostora za dosedanje uporabnike. V tej luči zahtevamo:

1. Predložitev pravnomočnega naloga za izpraznitev Avtonomne tovarne Rog. Pričakujemo tudi seznanitev zainteresirane javnosti z natančnim uradnim popisom umetnin in osebne ter skupnostne lastnine uporabnikov in uporabnic Avtonomne tovarne Rog. Če Mestna občina Ljubljana teh dokumentov ne more nemudoma predstaviti javnosti, zahtevamo takojšnje javno opravičilo uporabnikom in uporabnicam ter širši zainteresirani javnosti. Od ustreznih organov pričakujemo reakcijo na za zdaj domnevna brezpravna dejanja.

2. Ob nasilnem posegu oblasti in najete zasebne varnostne službe so bile uničene številne umetnine, knjige, arhivi, dokumenti, oprema za uprizoritvene in likovne dejavnosti, glasbeni instrumenti, računalniki, denar, dokumenti, peči in pohištvo. Uporabnice in uporabniki Roga so doslej prevzele in prevzeli le manjši del opreme, ki so jo uporabljali in uporabljale. Širšo javnost zanima, kaj se je zgodilo s preostankom opreme in težko privarčevanim denarjem. Vemo pa, da uničenih umetnin ni mogoče povrniti.

3. Zahtevamo zagotovitev brezplačnega prostora za vse uporabnike in uporabnice Avtonomne tovarne Rog, za njihove različne iniciative in dejavnosti ter skupnosti, in to na skupni lokaciji v središču mesta, za katero se MOL zaveže, da bo na voljo uporabnikom neposredno (brez posebnega razpisa). Avtonomno tovarno Rog razumemo kot živo socialno skulpturo, kot živo prostorsko-časovno umetnino, kot skupnost neodvisne ustvarjalnosti, iz katere MOL izganja življenje in dostojanstvo. Rušenje Roga razumemo kot urbicid. Na koncu pričakujemo, da bo Mestna občina Ljubljana obnovila javno razpravo o Rogu v luči nedavnih dogodkov. Čas je za resen premislek o tem, katere vsebine naj mestne oblasti načrtujejo za elite in katere naj bodo namenjene vsem prebivalcem in prebivalkam mesta, tudi tistim in takšnim, ki jih briše kolesje ekonomskih kapitalskih interesov, svoji skupnosti pa v zameno prispevajo nemerljive količine socialnega in kulturnega kapitala. V tej luči potrebujemo skupnostne prostore vsi prebivalci in prebivalke mesta Ljubljana, ne le tisti, ki so jih doslej našli v Avtonomni tovarni Rog.

Peticijo je podpisalo 100 profesorjev, docentov, raziskovalcev in drugih univerzitetnih delavcev in delavk.

*

Foto: Matjaž Rušt