Predlog reforme slovenskega političnega sistema

Predlog reforme slovenskega političnega sistema

Mnenje, kolumna ali komentar
12. 2. 2013 - 17.20

Obdobje do volitev in afirmacija naključja:

Vdržavnem zboru tekoče posle opravljajo in razpravo vodijo državljanke in državljani, ki jih beleži volilni imenik Republike Slovenije, in ki se strinjajo z možnostjo, da so izžrebani za eno od poslanskih mest. Ta možnost temelji na naslednji podmeni: Če lahko volimo parlament, ga lahko tudi tvorimo. In zakaj ne bi njegove sestave zaupali naključju, ki bo izbiralo med ljudmi, ki se za kaj takega čutijo dovolj sposobne, da to javijo državni volilni komisiji?

Sestavo državnega zbora iz seznama volilnih upravičenk in upravičencev žreba državna loterija naključno izbrane države, s katero ima Slovenija vzpostavljene diplomatske odnose. Žrebanje še isti dan v živo prenaša RTV Slovenija.

Ni mogoče dovolj poudariti pomena ad hoc, vsebinskih koalicij, ki se formirajo ob vsakem vprašanju drugače in na novo. Za vsako vprašanje se najde večina, a le redko ista.

Seveda se pojavi vprašanje, kdo potem vodi vlado. Vlado leto dni vodi naključno izbran in na to pripravljen, preko lastnega uma in asistence državnega uradništva razsvetljen vzorec državljanov. Mandat, omejen na leto dni, je varnostni ukrep zoper reprodukcijo elit. Kaj govori proti temu, da ne bi tega še naprej imenovali predstavniška demokracija?

Predlog predvideva možnost vključitve civilne družbe na podoben način, kot obstaja v trenutni ureditvi s poslanci manjšin. Nujna je razprava o različnih modelih, kako najti način za hkratno odražanje družbene pluralnosti slovenske družbe in za vzdrževanjem zavesti o skupnem dobrem. Sicer je celota le lahko tudi vsota delov, a le na enak način, kot je najboljše, kar smo sposobni čutiti v sebi, gola igra hormonov. Vsaka umetnina je več kot kup črk, barv, snovi, gibov ali zvokov. Ni prepričanje o vrednosti skupnega dobrega in izjemnem pomenu skupnih zadev le izraz vere, da je celota več od vsote njenih delov? In ali lahko brez te vere, ki bi ji zaradi tega lahko rekli kar naravna religija, sploh obstane kakršnakoli človeška skupnost?

Inštituti, ki merijo javno mnenje, pa tudi druge inštitucije, morajo skrbeti za to, da so predlogi in pomisleki državljank in državljanov slišani in upoštevani v vsaki odločitvi, ki jo sprejema državni zbor v svoji novi sestavi.

Ustavno sodišče naj se izreče o tem, ali je in če ni, zakaj ni tak predlog reforme slovenskega političnega sistema skladen z Ustavo republike Slovenije. Si je sploh mogoče zamisliti, da bi se v Sloveniji razprava o ustavnih spremembah, potrebnih zaradi načrtovanega vpisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo, potekala o ustavnih spremembah, potrebnimi za zgoraj opisan politični sistem, če bi ga seveda preferirala večina državljank in državljanov? Recimo na referendumu ...

Obdobje po odstopu vlade Janeza Janše je lahko obdobje zore demokracije v Republiki Sloveniji. A le ob korenitih spremembah, kajti predčasne volitve pomenijo zgolj nadaljevanje bolj ali manj istega. Zato je vredno premisliti, kaj vsaki in vsakemu od nas pomeni odgovornost za skupno dobro.

Prehodna sestava državnega zbora, prva generacija izžrebanih, razpiše datum naslednjega najpozneje pol leta po nastopu svoje funkcije. Ali pa razpiše volitve, in smo lahko gotovi, kaj bo sledilo. A tem vedo več povedati drugi. Kaj pa vemo povedati mi? Vsaj toliko kot Jerovšek ...

Tomaž Verdev,

nekoč permanento začasni delavec v Sloveniji, za nedoločen čas zaposlen v Avstriji

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness