Depra v šolstvu

Evropske direktive so od vstopa Slovenije v Evropsko unijo vedno tako ali drugače zaznamovale delovanje slovenske družbe. Pogosto je njihova vsebina odločilno vplivala na spremembe in reforme na določenih področjih, pri čemer se je nemalokrat zdelo, da gre za rigidne določbe, ki jasno začrtujejo smer razvoja in jim ni mogoče ugovarjati. Po drugi strani pa nam vpogled v dokumente pokaže veliko bolj ohlapno začrtane smernice, kot daje vtis njihova implementacija in ki bi ob drugačnem pristopu morda lahko prinesle drugačne spremembe.

Ena izmed najbolj temeljnih direktiv, ki je zaznamovala slovenski prostor, je tako gotovo leta 1999 podpisana Bolonjska deklaracija, ki je služila kot podlaga za reformo slovenskega visokega šolstva. Enako pomemben dokument je tudi Nacionalni program visokega šolstva iz leta 2011, ki je svojo vsebino oprl prav na smernice, ki jih je visokemu šolstvu začrtala EU.

Letos mineva desetletje od začetka implementacije bolonjske reforme v slovenski visokošolski prostor, zato smo na okrogli mizi Radia Študent v sklopu projekta D.E.P.R.A.2 prostor namenili razpravi o uspešnosti vpeljave bolonjske reforme ter o poteku izvajanja reforme v minulem desetletju. Obenem smo skupaj z gosti okrogle mize analizirali, na kakšen način sta tako bolonjska deklaracija kot nacionalni program visokega šolstva prispevala k stanju slovenskega izobraževalnega procesa.

Na okrogli mizi, ki se je odvila v Knjižnici Otona Župančiča, so sodelovali:

- Barbara Šega Čeh, predavateljica na Filozofski fakulteti,
- dr. Aleksander Sašo Slaček Brlek, raziskovalec na Fakulteti za družbene vede,
- mag. Klemen Miklavič, raziskovalec na Centru za edukacijske politike na Univerzi v Ljubljani.

Dogodek je povezovala sodelavka univerzitetne redakcije Radia Študent Jerneja Brumen.