Socializiranje politiziranja

Socializiranje politiziranja

Oddaja
3. 1. 2017 - 20.00

V novoletni reportaži bova predstavila nekatere kolektive španske samoorganizirane levice, s katerimi sva stopila v stik na najini poletni poti od Bilbaa do Madrida, Zaragoze in Barcelone. V tem prispevku bova govorila o prvem delu najine poti, torej Bilbau in Madridu. Na tem mestu poudarjava, da najine reportaže ne gre jemati kot objektivno raziskavo, temveč bolj kot uvod oziroma podlago za nadaljnjo spoznavanje in razumevanje samoorganizacije v odnosu z organiziranim prostorom v Španiji.

BILBAO

Že pred prihodom v Bilbao sva bila obveščena o posrečeni izbiri datuma najinega prihoda. Konec avgusta namreč največje baskovsko mesto prevzame festivalska evforija, ki jo lokalci nazivajo z Aste Nagusia. Ob pregledu napovedanega line-upa sva sprva prepričana, da sva obsojena na tedensko vsebaskovsko gasilsko veselico. Prvi namig, da vendarle ne gre za Posavsko štehvanje, je bil najbrž to, da so bile vse t.i. txozne ali prizorišča, dekorirane z različnimi političnimi transparenti, med katerimi so bile najbolj vidne zastave Ongi etorri errefuxiatuak - begunci dobrodošli - kar je slogan povezave različnih baskovskih kolektivov, ki se zavzemajo za pomoč beguncem. Podporo tej iniciativi na svojih balkonih izobeša tudi večina mestnih prebivalk in prebivalcev.

Začetni vtis se tako kmalu spremeni v zavedanje o nadpovprečnem političnem angažmaju bilbaških prebivalcev. Izkaže se, da množično obiskane zabave, ki sprva delujejo komercialno, v resnici organizirajo izključno samoorganizirani in samofinancirani kolektivi, med katerimi so socialisti, okoljevarstveniki, feministi, anarhisti, levi seperatisti in skvoterji, ki kot pravijo sami "okupacijo prenašajo na ulice". Vsi sodelujoči delujejo kot prostovoljci. Kolektivi sredstva zbirajo s prodajo pijač, nabran denar porabijo za organizacijo festivala v prihodnjem letu, višek pa se razdeli med aktivistična gibanja kot je na primer prej omenjena probegunska iniciativa. Nekateri kolektivi denar namenijo za financiranje skvotov v nastajanju ali za vzdrževanje že vzpostavljenih socialnih centrov.

Takšen model zabave je bil uveden po letu 1978 kot nadomestilo za prejšnje, ki jih je sponzoriral Francov režim. Takrat so bile glavna atrakcija bikoborbe, medtem ko je med zdajšnjimi slogani možno opaziti prav pozive za njihovo ukinitev. Čeprav je v bilbaškem občinskem parlamentu na oblasti desno seperatistična stranka, ki je večkrat skušala poseči v trenutno politično orientacijo zabav, imajo kolektivi premočno podporo lokalnega prebivalstva, ki si ne želi festivala, privlačnega zgolj za turiste, temveč se zabav udeležuje
predvsem z namenom pitja iz političnih razlogov.

Subverzivna vaška veselica močno olajša iskanje levih bilbaških kolektivov, saj so vse aktivnejše skupine zbrane na kupu. Ena izmed njih je skupina Altxa Pourre, kar pomeni "Ljudstvo, vstani!". Z nama spregovori separatist Urko. Kolektiv, v katerem deluje, opiše kot levo nacionalističen, kar pomeni, da se zavzemajo za samostojno socialistično baskovsko državo, ki bi vključevala vseh 7 provinc, od katerih je trenutno zgolj 6 priznanih za baskovske. Poleg tega, da Altxa Pourre nasprotuje kapitalističnemu sistemu in vsem oblikam diskriminacije, ki so mu imanentne, je njihova specifična agenda amnestija za baskovske politične zapornike. Poudari, da ne gre zgolj za ETA-ine militante, ampak tudi za mirnejše aktiviste iz porazorožitvenega obdobja. Tudi Urko je šel v zapor, ker ni hotel opravljati obvezne španske vojaške službe, ko je bila ta še v veljavi. Pojasni tudi, da je politični angažma v Baskiji višji kot drugje po Evropi, ker ima skoraj vsak človek neko osebno ali družinsko travmatično izkušnjo, povezano s političnim bojem.

Izjava.

Čeprav so od prekinitve ETA-inega delovanja akcije za baskovsko neodvisnost mirne, so protestniki pogosto tarče nasilja sil španskih oblasti. V Bilbau sicer delujejo 4 različne skupine braniteljev redu: nacionalna policija, mestna policija, civilna zaščita in Ertzainza, kar je ime za bilbaško policijo, ki kolaborira s prvimi tremi okupacijskimi enotami. Tako jih vsaj opredeljujejo lokalni aktivisti, ki navajajo podatek, da je Baskija evropska regija z največjo policijsko prisotnostjo - s sedemstotremi policaji na deset tisoč prebivalcev. V preteklosti so policijske postaje postale sinonim za mučenja, katerih raziskovanja se španske oblasti še vedno izogibajo. Po razpustitvi ETA-e so se razmere vseeno sprostile, Urko pa izpostavi še eno nepričakovano posledico.

Izjava.

Ko ni festivalskega dogajanja, Altxa Pourre organizira različne zabave, govore, delavnice in druge dogodke po različnih baskovskih mestih. Za zaključek intervjuja Urka prosiva še za nekaj besed o baskovski demografiji in ekonomskem stanju glede na preostale dele Španije.

Izjava.

V Bilbau je aktivnih več avtonomnih radijskih postaj: 5 Dxola, Tas Tas, Hala bedi in Irola, pri čemer ima slednja zanimivo zgodbo nastanka. Vzpostavljena je bil namreč tako, da je skupina posameznikov zaskvotala javne sanitarije v četrti Irala, kjer so nato zagnali radijsko postajo. Ime Irola pomeni stranišče in je mišljeno kot besedna igra z imenom četrti. Da je igra i-jev popolna, se v Euskeri radiu reče irratia. To je torej Irola irala irratia.

Zaskvotano stranišče pa se spremeni v zasedeno stranišče, ko nama ob obisku naslednjega kolektiva ponudijo toplo melono. To so bili Komantxe konpartsa, heterogena združitev različnih skrajno levih političnih smeri. V najinem primeru sta bila to samoproglašeni komunist Javi in diplomirani inženir Joseba. Kot glavno agendo njune skupine navedeta boj proti gentrifikaciji in deložacij iz stanovanj; kar sta tudi sicer dva izmed najbolj perečih problemov v današnji Španiji. Povesta, da je v Bilbau trenutno aktivnih 6 nebivalnih skvotov, torej socialnih centrov, najbolj znan izmed njih pa je 7 Katu gaztetxea (mladinska hiša sedmih mačk). Neodvisno od posameznih skvotov, a vseeno s podobnim naborom posameznikov, deluje tudi skupščina Gazte asanblada, prevod česar bi bil mladinska skupščina. Ta organizira demonstracije proti visokim najemninam, cenam nepremičnin in bankam, ki s terjanjem hipotek sprožajo procese deložacij. Delujejo na ravni sosesk in na tak način angažirajo lokalno prebivalstvo. Skvotersko gibanje ima tudi lastno pravno pisarno, ki se ukvarja s pravnimi vprašanji, povezanimi z zasedbo novih prostorov in vzdrževanjem že okupiranih. Javi in Joseba nama razložita specifično vlogo Komantxe v povezavi avtonomnimih kolektivov.

Izjava.

Kot že rečeno, je njihov cilj prenos okupacije iz stavb na ulice. Na festivalu zbran denar namenijo tako financiranju njegove organizacije v prihodnjem letu, kot tudi dejavnostim nekaterih skvotov, protestom, paradam, drugim festivalom tekom leta in politiziranemu plezanju. Podobno kot Iskra na ŠMTju. Čeprav nima lastnega zasedenega prostora, je Komantxe kolektiv posameznikov, aktivnih na različnih okupiranih conah, ki znotraj te združitve, kot pojasnijo sami, "z zabavami socializirajo svojo politično ideologijo".

Javi in Joseba omenita še aplikacijo, ki jo je v sodelovanju z ekipo programerjev izdelal eden izmed članov Komantxe. Gre za open source mobilni program, imenovan Free Bilbo Alternative Guide. Kot že pove njegovo ime, je to alternativni turistični vodič po mestu, ki brez internetne povezave uporabniku ponuja zemljevid bilbaških skvotov, cenejših alternativnih gostinskih obratov in zgodovinske podatke o mestnih atrakcijah, ki jih konvencionalni vodiči ne navajajo. Poleg informacij, vsebovanih v samem programu, so ponujene tudi povezave do dodatne literature, zato zna biti zanimiv tudi za nekoga, ki se za Bilbao zanima od doma ali v Baskiji obišče zgolj turistično diasporo San Sebastian.

Sogovorca iz Komantxe pristavita še nekaj informacij k politični geografiji Bilbaa. Povesta namreč, da ima tudi separatistična levica v lokalnem parlamentu svojo stranko, imenovano SORTU, ki naj bi bila, po njunem mnenju, parlamentarni naslednik ETA-e, na podoben način kot je irski Sin Fein parlamentarno krilo IRA-e. Če potegnemo črto, pa ima levica v Bilbau in Baskiji na splošno vseeno največji mobilizacijski potencial predvsem v samoorganiziranem delovanju.

Preden se premakneva v Madrid, si poglejmo, kako je Baskija predstavljena pri srednješolskem pouku španščine, torej iz hegemonskega vidika španske Kastilije. Baski naj bi bili tradicionalni, malo robustni, precej resni gurmani. Poleg tega so znani po tem, da pretiravajo. Njihova tradicionalna športa, ki sta še vedno vsesplošno izvajana, sta sekanje drv in dvigovanje kamnov. Vseeno pa nas v šoli naučijo, da je bila po odprtju Guggenheim muzeja hitro dosežena revitalizacija in modernizacija na estetskem, socialnem in ekonomskem nivoju.

 

MADRID

Madrid je zelena prestolnica Španije. Poleg tega, da ob vsaki priliki, torej z imeni ulic in v mestnih muzejih, skuša obujati svojo imperialno dediščino, v njem stalno potekajo gradbena dela. V jankovićevski obseg obnavljanj je vključen tudi metro, ki pelje do CSOJ Atalaye, komunističnega skvota na robu mesta, zato o njem danes ne boste slišali. Dodatno oviro predstavlja tudi poletni čas, med katerim se skvoti zaprejo oziroma močno omejijo obseg svojih aktivnosti. Med sprehodom po Plazi Oriente mimo lokala La Colonial sva vseeno uspela najti delujoč samoorganiziran obrat v četrti Lavapies, ki je znana kot multikulturna četrt Madrida. V njej je namreč več socialnih stanovanj, kjer domujejo migranti različnih generacij. Nekateri izmed njih tudi kuhajo, zato je hrana tu cenejša in bolj okusna, kot to kulinarično demografijo razlagajo turistični vodniki.

Sredi omenjene četrti je lociran socialni center La Quimera. Z nama spregovorita akrobat Xabi in anarhistka Norma. Skvot, v katerem delujeta, se je vzpostavil pred tremi leti z zasedbo stanovanjskega bloka, ki ga lastniki niso uspeli razprodati oziroma oddati. Pluralistični kolektivi - med katerimi prevladujejo anarhistični, antifašistični, feministični in veganski - celotno stavbo oskrbujejo z elektriko in vodo, obenem pa skrbijo za splošno higieno in varnost. Poleg jedra skvotarske skupnosti, obstaja tudi veliko skupin, ki organizirajo občasne aktivnosti. V prostorih La Quimere so obiskovalcem na voljo koncertna dvorana, izmenjevalnica oblek in hrane, delavnica za potisk majic in izdelava uporabnih predmetov, na primer zvočnikov, iz odpadnih materialov, ki jih najdejo po ulicah. Vsak torek imajo skupščino, ki se je po navadi udeležuje okrog 30 posameznikov, ob četrtkih kino večere, vsak petek pa imajo tudi termin za zunanje predlagatelje aktivnosti. Knjižnica, kuhinja in balkonski rastlinjak so odprti 24 ur na dan, v skvotu pa nudijo tudi možnost popravila koles.

V stavbi so zaskvotana vsa 3 nadstropja, v katerih je še veliko praznih prostorov za nove vsebine. Primer poskusa njihove zapolnitve so skupščine za tako imenovane ogrožene skupine, na katerih imajo prisotni znotraj lastnega kroga možnost spregovoriti o teoretičnih ali praktičnih težavah, ki jih imajo. V La Quimeri med drugim tako organizirajo skupščine za migrante, posameznike LGBT skupnosti in ženske. Vredno je poudariti, da tu ne gre preprosto za kategorizacijo, temveč bolj za dopolnilo splošnim skupščinam, odprtim za vse, na katerih poteka diskusija o tematikah, povezanih z naštetimi skupinami. Ta poskus torej skuša vzpostaviti dodaten prostor z osebami, ki so sistemsko grupirane, in prav med njimi zagnati razmislek o dekonstrukciji vzpostavljenih identitet.

Zanimivo je, da poleg skupščine, ki se je udeležujejo samo ženske, organizirajo tudi izključno moška srečanja. Ker sva začela polemiko med sabo, preden nama je Norma uspela pojasniti, kakšna je vsebina teh srečanj, nimava informacij, ali gre tu za skupščine aktivistov za moške pravice oziroma za dokazovanje zatiranja moških, ali pa so ta srečanja ravno obratno namenjena temu, da se na njih premišljuje predstave o moškosti, kar je konec koncev tudi izziv feminističnega diskurza.

La Quimera je neposredno povezana z lokalno skupnostjo v Lavapiesu. Kot sva že omenila, so v Španiji eden izmed najbolj perečih političnih problemov deložacij, ki so seveda tesno povezane z visoko stopnjo brezposelnosti, prekarnostjo, nizkimi plačami in previsokimi najemninami oziroma cenami nepremičnin. Kolektivi v socialnih centrih preprečujejo izselitve iz stanovanj, tako da se pred stavbe postavijo v barikado. Pri tem ne sodelujejo samo aktivisti, ampak sosedje, ki sicer ne delujejo znotraj skvotov. V ta namen je bila ustvarjena tudi povezava PAH – vsešpanska platforma za afektirane zaradi hipotek – ki organizira barikade, kampanje in zbira denar za odplačevanje dolgov. V primeru, da policija ljudi vseeno vrže iz stanovanj, jim je v La Quimeri za 3 mesece na voljo zatočišče, poleg tega pa jim je nudena pomoč pri iskanju novega bivališča.

Preprečevanje deložacij ni edini razlog za povezanost skvotarjev s prebivalstvom Lavapiesa. Za in v povezavi s svojimi sosedi v lokalni skupnosti organizirajo različne aktivnosti, na primer delavnice hišnih popravil in knjižnico na prostem. Poleg tega je La Quimera del madridske skvoterske povezave CSrOA, kar je kratica za samoupravljane (re)okupirane centre. V ta namen organizirajo skupščine z drugimi skvoti in za skvote v nastajanju, septembra pa so bile v okviru tako imenovane okupacijske pisarne kolektivom, ki zasedajo nove prostore, na voljo informacije in orodja.

Norma nama v tem kontekstu omeni novonastali skvot Casa roja in zaseden park La Latina, ki je bil predhodno porušen bazen, na katerem so želeli zgraditi komercialni center. V Madridu imajo tudi lastno Metelkovo, imenovano Tabacalera. Sicer v mestu prevladujejo bivalni skvoti, ki praktično vsi delujejo povsem ločeno od socialnih centrov. Posledično je težko slediti njihovemu obstajanju ali določiti nek splošen opis njihove vsebine.

Okupiranje prostorov pa je praksa, ki se pojavlja tudi na drugem polu političnega samoorganiziranja. Podobno kot v Italiji Casa Pound, tudi v Madridu obstaja skrajno desni socialni center, imenovan El Hogar. Gre za nacistično Straight H  ekipo (torej vegane brez drog in alkohola), ki za revne skrbijo s pripravo veganskih večerij in pretepajo brezdomce. Kljub temu da so na demonstracijah, ki jih organizirajo, prisotni odkrito nacistični simboli, na primer svastike, desna vlada njihovega zdaj že tri leta trajajočega delovanja ne ovira. Norma pravi, da zato, ker tako vsaj nekdo izgleda slabše kot oni.

Na tej točki pogovor prekine Xabi, ki med preskakovanjem kolebnice na žogi Normo uvede na protest za zaprtje živalskega vrta. S tem se za naju zapre tudi edini odprt samoorganiziran prostor v Madridu.

 

Prvi del samoorganiziranega Grand Toura po Španiji sva opravljala Živa in Svit. Drugemu delu oddaje lahko prisluhnete tu.

Tehniciral je Luka Seliškar.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness