Loop hero

Recenzija izdelka
6. 4. 2021 - 8.45

Neskončna hoja v krogu bi bila za večino iger huda kritika, a v današnji igri Loop Hero je to glavna igralna mehanika. Na srečo še vedno obstajajo igre, ki presenečajo z novimi pristopi, in ta je ena izmed njih. Naš junak je majhna bela figurica, ki koraka po grobi pikselirani poti, a ta ne vodi nikamor. Pot se konča tam, kjer se začne – dobesedno hodimo v krogu. Loop Hero je hitro postal indie uspešnica, ki je v prvem dnevu po izidu pritegnila več kot 150.000 igralcev. Ker gre za miks žanrov, ga je težko enoznačno opredeliti. Bojevanje je popolnoma avtomatično, mi pa skrbimo za okoliščine dogajanja, medtem ko naš junak poskrbi za pretep. Igra ima pikselno retro podobo, ki spominja na kakšnega starejšega dungeon crawlerja. Polnjenje sveta s podrobnostmi ustvari občutek dungeon simulatorja, taktična uporaba naplenjene opreme in orožja ter dokončna smrt pa jo naredita za rogue-lite igro.

Na poti se pošastim ne moremo izmikati. Junak se povsem samodejno premika, to pa velja tudi za bitke: po začetku boja ne moremo več vplivati na svoj uspeh ali neuspeh. Igra združi avtobojevanje, RPG-mehaniko, igro s kartami in gradbeno simulacijo. Zgodba v igri služi za upravičenje igralne mehanike. Zlobni čarodej je svet ujel v časovno zanko, medtem ko je bila večina življa izbrisana. Poleg krožne ceste, našega junaka, tabornega ognja in nekaj sluzastih nasprotnikov sprva na monitorju zeva praznina. Poraženi sovražniki nam puščajo karte, ki jih uporabljamo za polnjenje praznega zemljevida z novo pokrajino in stavbami, te pa nato vplivajo na dogajanje in vrsto prisotnih sovražnikov. Če na primer postavimo gozd, povečamo hitrost boja. Travniki nas zdravijo in gore povečajo našo življenjsko silo. Po drugi strani pa stavbe postavimo neposredno na pot in od njih se redijo sovragi. Na pokopališčih se zbirajo okostnjaki in iz pajkovih gnezd lezejo kosmate pošasti. Po vaseh se skrivajo banditi, ruševine pa nudijo dom nadležnim velikanskim črvom, ki od daleč bljuvajo strup. Več sovražnikov pomeni več kart, več kart pa pomeni bolj izpopolnjen in tudi nevarnejši svet. Svet moramo polniti z lastnostmi, ker s tem izpolnimo pogoj za to, da se sčasoma prikaže šef nivoja in se konča igralna runda.

Gradbeni del poskrbi za okoliščine sveta, v katerem se naš junak spopada s preprekami, ki smo jih sami postavili. Poraženi sovražniki za sabo puščajo opremo, s katero nadgradimo svojega junaka. Glede na kakovost imajo meči, oklep, čelade, obroči, ščiti in drugo specifične pasivne lastnosti. Plen se samodejno zbira v naši vreči in če želimo v miru premisliti strategijo, lahko akcijo ustavimo ter spet nadaljujemo z desnim klikom. Pasivne značilnosti obnavljajo naše življenje ali pa ga sesajo sovražnikom. Te in mnoge druge lastnosti odločijo o tem, ali bomo našli konec neskončnega kroga ali pa bomo morali začeti skraja.

V prvih nekaj krogih se Loop Hero igra nekoliko bedno in monotono. Zato prideta prav junakov samodejni boj in možnost neprekinjenega dogajanja, pri čemer je naš doprinos potreben šele ob vsakokratnem postanku v taboru. Šele ko dobimo nekaj ambientnih kart in ko se nasprotniki razmnožijo, se intenzivnost igre bistveno pobere. Najprej lahko uporabljamo samo viteza, kasneje pa odklenemo še dva razreda, zmikavta in necromancerja. Vsak junak se obnaša drugače: medtem ko vitez močno udari, ima dobro obrambo in vampirska nagnjenja, sta druga dva razreda manj osredotočena na napad. Zmikavt ne zbira opreme, ampak prejme le trofeje poraženih sovražnikov. Po vsakem krogu jih izmenjuje za kup visokokakovostnega orožja, zanaša pa se na izmikanje in kritične napade. Necromancer prikliče okostnjake, ki se bojujejo in umirajo zanj, njihove bojne sposobnosti pa so odvisne od lastnosti njihove opreme in orožja. Na primer: že samo nekaj manjkajočih procentov pri izmikanju odloča o zmikavtovem življenju ali smrti.

Za obličjem na prvi pogled brezdelne igre z grobo slikovno paleto se skriva taktični naslov, ki zahteva skrbno upravljanje in sposobnost predvidevanja neodvisnih potez našega junaka. Zaradi njene preprostosti je igro lahko igrati, ampak hitro zahteva več strateške investicije. Tako Loop Hero postane RPG hero manager in pokaže, da indie igre še premorejo več kot dovolj inovativnosti.

 

 

 
Leto izdaje: 
Avtorji: 
Institucije: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness