FEMINISTIČNA TRASA - BUDIMPEŠTA, DUNAJ

V oktobrski oddaji Sektor Ž je Teja Oblak pripravila nekaj intervjujev z aktivistkami iz Budimpešte o lezbičnem in kvirovskem aktivizmu, feminizmu ter o medijsko manj vidnih posledicah orbanizacije Madžarske.

V nadaljevanju bosta novi sodelavki oddaje Sektor Ž, Antonija Todić in Anamarija Šiša, pripravili prispevek o 2. mednarodnem kongresu marksizma-feminizma, ki je potekal nedavni vikend na Dunaju.

Oddajo tokrat pripravljajo Klara O., Antonija T., Anamarija Š in Teja O.

Vabljene_i k poslušanju!

**************

Povezave na omenjene inciative, prostore in dogodke:

- Radical Queer Affinity Collective (RQAC), Budimpešta

- KLIT, queer feministični aktivistični in skupnostni prostor (2012-2014), Budimpešta

- Festival Punkurica 2.0, RQAC, Budimpešta

- Lezbična organizacija Labrisz (Labrisz Leszbikus Egyesület), Budimpešta

- 11. festival LIFT, Labrisz, oktober 2016, Budimpešta

- Protest več organizacij in posameznic proti lezbofobiji in rasizmu v primeru preprečitve posvojitve romske deklice s strani lezbičnega para pred Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, september 2016, Budimpešta (tudi vir slike) - 1, 2

- Norveška afera, Intervju z Dorottyo Redai, Orbanov napad na NVO-je, ki delujejo na področju človekovih pravic, Madžarska

- Occupy City Park Budapest (od marca 2016 naprej)

- 2. Mednarodna marksistično-feministična konferenca, Dunaj , oktober 2016

**************

Komentar Anamarije Šiša in Antonije Todić na 2. Mednarodno marksistično-feministično konferenco na Dunaju, oktober 2016

ALI JE KAJ TRDEN MOST?

V zadnjih letih je v teoretskem prostoru opazen porast zanimanja za raziskovanje spolne neenakosti skozi prizmo marksistične teorije. Ta je pred 40 leti sprožila kritike klasičnih konceptov dela in izpostavila problem ženskega gospodinjskega dela, s tem pa odprla nova področja proučevanja podrejenosti žensk v kapitalizmu. Kljub temu se marksistični feminizem še danes srečuje s številnimi očitki, saj naj bi bil slep za izkušnje žensk, ki ne ustrezajo tradicionalni figuri bele, heteroseksualne gospodinje z Zahoda. Da bi poskusile odgovoriti na te ugovore, so se ženske začele organizirati in razpravljati o razlagah, ki jih omogoča marksistični feminizem.

V petek, 7. oktobra, se je na Dunaju začela tridnevna marksistično-feministična konferenca z naslovom: Building Bridges – shifting and strengthening visions – exploring alternatives. To je bilo že drugo tovrstno srečanje, ki so ga organizirale evropske levičarske organizacije, med drugim fundacija Rosa Luxemburg Stiftung, mreža Transform! in berlinski Inštitut za kritično teorijo InkriT. Obiskalo ga je več kot 500 predstavnic akademskih in aktivističnih institucij s celega sveta, kot govorke pa so nastopile tudi eminentne feministke, kot recimo nemška sociologinja in filozofinja Frigga Haug, znana indijska literarna teoretičarka in feministka Gayatri Spivak, avtorica številnih knjig s področja feminizma in ustanoviteljica organizacije Ženske proti fundamentalizmu Nira Yuval - Davis, ter Nancy Holmstrom, ameriška feministka in profesorica.

Lanskoletni dogodek, ki je potekal marca v Berlinu, je bil namenjen obuditvi zanimanja za marksistično-feministično teorijo in politiko. Na drugem kongresu so feministke želele nadaljevati razprave, obenem pa jih razširiti na tematike, ki naj bi v klasični marksistično-feministični teoriji manjkale. S tem v mislih so oblikovale panele, posvečene identitetnim temam, recimo povezavi med spolom in raso, odnosu med feminizmom in LGBTQ vprašanji, ekofeminizmu ter nezahodni feministični teoriji. Poleg tega so udeleženke konference v Berlinu izrazile kritiko, da je bila ta zastavljena preveč teoretsko, zato je bilo letos v ospredje postavljeno vprašanje političnega delovanja in organiziranja okrog feminističnih problemov v različnih delih sveta.

Osrednji dogodek na kongresu je bila razprava o dvanajstih tezah marksističnega feminizma, ki jih je oblikovala Frigga Haug na pobudo udeleženk berlinske konference. Refleksija teh tez naj bi vzpostavila kontinuiteto med obema dogodkoma in povezala ugotovitve posameznih prispevkov v smiselno celoto. Istočasno naj bi predstavljala podlago za prihodnje delovanje posameznic in pa izhodišče za organizacijo naslednje konference. Vendar pa so že sodelujoče feministke same izpostavile probleme takšnega pristopa. Še zlasti Gayatri Spivak je opozorila na dejstvo, da so tudi tokrat izostale številne posameznice in posledično tematike, še zlasti ženske tako imenovanega tretjega sveta oziroma globalnega juga. Obenem ni bilo nikakršnega konsenza glede že tradicionalno spornega vprašanja znotraj marksističnega feminizma, namreč o naravi odnosa med patriarhatom in kapitalizmom. Izpostavljena je bila tudi problematična zastavitev dogodka, ki naj bi proizvedel »manifest mednarodnega gibanja v nastajanju«.

Očitno je, da je imela organizacija konference ambiciozen cilj - vzpostaviti platformo, preko katere bi se lahko oblikovalo mednarodno marksistično-feministično gibanje. A zdi se, da je ta velikopotezni načrt spodletel. Razloga, da je temu tako, sta vsaj dva:

V prvi vrsti je problematična že forma dogodka, torej simpozij s kratkimi dvajsetminutnimi prispevki. To na eni strani sili nastopajoče, da bodisi ne povedo ničesar, bodisi povedo preveč, na drugi strani pa onemogoča poglobljeno teoretsko razpravo. Hkrati se v ozadju skriva NGO-jevska logika financiranja, ki praviloma teži k temu, da se rezultati vsakega projekta “materializirajo”, se pravi, da ustvari neke vidne, oprijemljive politične učinke. Zdi se, da je bila razprava o tezah gibanja bolj posledica te logike kot izraz pa dejanskih potreb neobstoječega gibanja. Da bi konferenca upravičila enormen finančni input, je morala proizvesti output v obliki manifesta oziroma tez, ki lahko izidejo v knjižni obliki.

Drug učinek načrtnega vključevanja čim bolj raznolikih prispevkov je bil ta, da je bilo nemogoče oblikovati konsenz. Udeleženke konference izhajajo iz tako različnih okolij in imajo tako različne politične aspiracije, da pogosto niso imele skupnih točk za razpravo. Kot so opazile same, so v prispevkih in v osrednji razpravi marksistično teorijo pogosto pustile ob strani in se nanjo bolj ali manj samo načelno sklicevale. Večina panelov se je tako sprevrgla v klasične identitetne politike brez analize zgodovinskega konteksta, produkcijskih odnosov in razrednih razlik.

To nas pripelje do ključnega vprašanja marksističnega feminizma, ki se je pojavilo med konferenco: ali je marksizem kot teorija zmožen zaobjeti vsa zastavljena vprašanja in na njih tudi odgovoriti? Če temu ni tako, je mogoče odgovore potrebno poiskati drugje, ali pa ponovno razmisliti o predpostavkah marksistične teorije. V vsakem primeru pa se zdi zgrešeno to, kar se je dogajalo na konferenci, in sicer na silo združevati in “graditi mostove” med pristopi, ki temeljijo na nezdružljivih izhodiščih. Building Bridges - grajenje mostov - je tudi v tem primeru, kot je na tovrstnih dogodkih pogosto  - ostalo le lepa misel, sodelujoči pa so si vljudno mahali z različnih bregov.

**************

RADIO SHOW SEKTOR Ž (SECTOR W) - ORBANISATION AND LESBIAN&QUEER FEMINISMS AT BUDAPEST, CONGRESS MARXISM&FEMINISM AT VIENNA

In October´s radio show Sektor Ž, Teja Oblak will prepare some interviews with activists from Budapest about lesbian and queer activism, feminisms and publicly less  vivid consequences of so-called orbanisation of Hungary.

Afterwards, new collaborators of Sektor Ž, Antonija Todić and Anamarija Šiša, will prepare short overview of recent Second International Congress Marxism-Feminism Vienna.

Radio show is prepared by Klara O., Antonija T., Anamarija Š. and Teja O.

Tune-in!

**************

Web pages of mentioned initiatives, spaces and events:

- Radical Queer Affinity Collective (RQAC), Budapest

- KLIT, queer feminist activist and community space, RQAC (2012-2014), Budapest

- Festival Punkurica 2.0, RQAC, June 2016, Budapest

- Lesbian Organisation Labrisz (Labrisz Leszbikus Egyesület), Budapest

- 11th LIFT Festival, Labrisz, October 2016, Budapest

- Demonstration against lesbophobia and racism in front of Hungarian Ministry of work, family and social affairs - case of cancellation of adoption of Roma child by lesbian couple, September 2016, Budapest (also on picture included) - 1, 2

- Norwegian affair, interview with Dorottya Redai, about Orban´s attack on NGOs that deal with human rights, Hungary

- Occupy City Park Budapest (from March 2016 on)

- 2. International Conference Marxism-Feminism, Vienna, October 2016