PRIHODNOST (BREZ) PRAVIC

V junijski ediciji imamo opravka z institucijami in pravicami. Natančneje, posvetili se bomo uveljavljanju ženskih pravic na ravni Evropske unije in se pogovarjali s Sonjo Lokar iz Ženskega lobija Slovenije o vlogi in moči Evropskega parlamenta pri širjenju enakosti med spoloma. Sledi kratek odlomek iz distopičnega romana Deklina zgodba avtorice Margaret Atwood. Zaključujemo z rubriko feministični nasvet.

Junijski edicijo pripravljajo Anamarija Šiša, Klara Otorepec in Ana Reberc.

.........

Zgodovina vključenosti Evropske unije pri razširjanju pravic in upoštevanju interesov žensk ter pri uveljavanju enakosti med spoloma sega v same začetke obstoja te ekonomske skupnosti. Že leta 1957 so ustanovne države članice za enega izmed svojih ciljev določile enako plačilo za enako delo za vse delavke in delavce. V ta namen je Evropski parlament sprejel vrsto resolucij, Evropski svet pa vrsto direktiv, ki naj bi preprečile diskriminacijo na področju delavskih pravic. Točno 60 let po tem nam je jasno, da je Evropski uniji spodletelo, saj nobeni državi članici še ni uspelo priskrbeti enakega plačila za enako delo ne glede na spol. Sonja Lokar, predsednica Ženskega lobija Slovenije, bivša predsednica Izvršnega odbora Evropskega ženskega lobija in članica Evropske mreže za enakost spolov nam razloži, kako učinkovit je pristop politik Evropske skupnosti, ki temeljijo na univerzalnih človekovih pravicah in katera je njihova največja težava.

izjava

Pristojnosti Evropskega parlamenta za skrb državljank Evropske unije so različne. Nekatera področja ženskih življenj so urejena z obvezujočo zakonodajo za vse države članice, druga pa z nezavezujočimi resolucijami. Eno izmed takšnih področij je reproduktivno in spolno zdravje žensk. Z resolucijo Evropskega parlamenta sprejeto leta 2015 je ta države članice želel spodbuditi k spremembam zakonodaje, ki vsem ženskam omogočajo dostop do splava in kontracepcije. Eno leto po tem pa so, neupoštevajoč resolucijo Evropskega parlamenta, na Poljskem poskušali pravico do splava popolnoma omejiti, kar poljskemu parlamentu ni uspelo zaradi ogromnega pritiska domače in mednarodne javnosti.

Maja letos je delegacija predstavnic Odbora Evropskega parlamenta za pravice žensk in enakost med spoloma obiskala Poljsko, da bi še enkrat opozorila na nespoštovanje temeljnih ženskih pravic do nadzora nad lastnim telesom. Ne glede na to je en dan po obisku poljski parlament sprejel predlog zakona, ki ta nadzor še dodatno omejuje, saj bo po novem t.i. jutranja tabletka dostopna samo na recept. Zato nas je zanimalo, kako se v takšnih primerih odraža moč evropskih institucij za izvajanje pritiska na države članice, da sledijo priporočilom, zapisanim v resolucijah. Razloži Lokar:

izjava

Narava pristojnosti, ki jih ima Evropski parlament pri reševanju problema neenakosti med spoloma se torej nahaja v središču našega zanimanja. Medtem ko ima precejšnjo moč pri ureditvi ekonomskega življenja državljank, je na drugih pomembnih področjih njihovih življenj njegov vpliv zelo omejen.

Sonja Lokar izpostavi, da je pomembnost resolucij na področjih kot so reproduktivno in spolno zdravje, nasilje nad ženskami in diskriminacija glede na spolno usmerjenost vendarle precejšnja. Njihova učinkovitost je vidna predvsem na področju raziskav, saj se te intenzivno ukvarjajo z analizo problemov, s katerimi se soočajo ženske v državah članicah.

izjava

Nadalje Sonja Lokar poda dva primera uspešnih koalicij med strankami in nevladnimi organizacijami v Sloveniji, ki se ji zdijo ključne pri uveljavljanju enakosti med spoloma na nacionalni ravni.

izjava

Kot že rečeno, lahko Evropski parlament prispeva k izboljšanju življenja žensk v določeni meri. Večinski delež zagotavljanja in uresničevanja pravic žensk pa je v rokah nacionalnih držav oziroma njenega zelo pomembnega dela, nevladnih organizacij in širše javnosti. Kot nam je povedala Sanja Lokar, so te v Sloveniji v zadnjem času preprečile, da bi šle stvari za ženske na slabše. Bitki proti plačljivi hormonalni kontracepciji in za dvig najnižje pokojnine za polno delovno dobo tudi za ženske, ki so se upokojile pred doplonjeno 40-letno delovno dobo, govorijo o močni civilni družbi.

Ženske v Sloveniji so po večini raziskav na vseh področjih, glede na ostale države članice Evropske unije, v “zavidljivem” položaju. Lokar smo vprašale, lako pozorne in senzibilne pa so ostale države do uveljavljanja ženskih pravic. 

izjava

Vprašanje, ki ga torej izpostavi Sonja Lokar, je, ne samo kaj lahko Evropska unija lahko naredi za ženske, ampak tudi kaj lahko za njih naredi širša feministično civilnodružbena skupnost. Poleg zbiranja okrog neodvisnih feminističnih gibanj se je ta v zadnjih desetletjih močno obrnila k sodelovanju z državo in evropskimi institucijami. Veliko dela se vlaga v izvajanje pritiska na upoštevanje ženskih političnih interesov, predvsem preko organiziranja v feministična gibanja, preko spodbujanja naraščanja števila predstavnic v parlamentih (evropskem in v nacionalnih), in preko oblikovanja ženskih odborov znotraj vladnih administiracij. Zato smo sogovornico za konec vprašale še, komu naj bi ženske morale zaupati, da bodo interesi vseh žensk upoštevani in da bodo njihove pravice v prihodnosti zaščitene in ne ogrožene.

izjava

Z Sonjo Lokar iz Žeskega lobija Slovenije se je pogovarjala Anamarija Šiša.

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.