HOP! THC STOP! Drugič.

Oddaja
12. 5. 2016 - 8.15

Hašišarsko zasledovanje in raziskovanje psihoaktivnih užitkov gandže na račun THC-ja je prineslo pospešen razvoj konoplje namenjene rekreativni rabi v smeri vse višje vsebnosti najbolj priljubljenega med kanabinoidi. Trend vedno novih in novih ter vse močnejših skunkov, s katerim želi industrija zadovoljiti nepotešljive zahteve uživalcev, skušajo oblasti v nekaterih rekreativnemu kajenju naklonjenih državah, kot smo slišali prejšnji teden, zajeziti s prohibicijskimi prijemi. Pri tem se sklicujejo ne zdravstveno tveganje, ki ga prinaša tovrstna razvade, vprašanje škodljivih vplivov konoplje z visoko vsebnostjo THC-ja pa je podvrženi tudi vse večim medicinskim raziskavam

Koncentracije THC-ja v skunku, kot radi tudi v podalpju imenujemo močno, praviloma v indoorih vzgojeno gandžo, lahko danes dosegajo tudi do nekajkratno vrednost slabotnejših domačic, da o povsem nekonkurenčnih albankah, nekdaj značilnih za naše širše področje, niti ne govorimo. Razvoj, ki je bil storjen na v tem segmentu, ponazarja izredni profesor psihiatrije na harvardski univerzi in eden od očetov tako imenovanje medicinske konoplje v ZDA Lester Grinspoon. Kot se spominja, se je na začetku raziskovanja konoplje v 2. polovici 60-ih srečeval z od 3 do 6-odstotno vsebnostjo THC-ja, v naslednjih petih dekadah pa se je ta za rekreativno rabo le še povečevala. Zaradi liberalnejših politik, komercialno navdahnjene s konopljo povezane industrije in izpolnjenih tehnik gojenja je bil v zadnjem obdobju storjen največji preskok. Tako najmočnejši skunki in hazi, zapušencem na voljo denimo na Nizozemskem ali v Koloradu, dosegajo tudi do 30-odstotno vsebnost THC-ja. Visoki standardi, ki pa jim črni trg brez težav sledi tudi drugje po ZDA in Evropi.

Na Nizozemskem so občutna povečevanja vsebnosti THC-ja v gandži beležili predvsem takoj po letu 2000, ko je srednje močno uvoženo travo začel nadomeščati precej bolj gajsten domač skunk. Ta drži visoko raven in primat še danes, čeprav je povprečna vsebnost THC-ja v gandži, kot ugotavlja septembra objavljena raziskava, v kateri je bilo zajetih več kot 2.100 konopljinih vzorcev iz 50 coffeeshopov, v zadnjem desetletju celo malenkostno padla. Pojav močnih skunkov in kakopak skrb za javno zdravje, ki naj bi ga ogrožali, je nizozemske oblasti konec prvega desetletja novega mileniuma navdahnil s predlogi omejevanja rekreativne uporabe gandže in vsebnosti THC-ja, ki se jim ne odrekajo še danes.

Medtem ko se večina zagovornikov omejevanja vsebnosti THC-ja še vedno vse prevečkrat zateka k pavšalnim argumentom o njihovih škodljivosti in posledično utrjuje negativne stereotipe o gandži, pa vprašanje zdravstvene škodljivosti močnih skunkov odpira tudi vse več medicinskih študij. Ena zadnjih, v kateri so sodelovali raziskovalci londonskega King’s Collegea in rimske Sapienze, ugotavlja negativne vplive na kalozni korpus, tudi s kanabinoidnimi receptorji prepredeno belo možganovino, ki ločuje možganski hemisferi, in posledično pojavo psihoz.

V raziskavo je bilo vključenih 56 ljudi, ki so se že srečali s prvimi napadi psihoz in 43 takšnih, pri katerih tovrstne težave še niso bile zabeležene. Med prvimi je bilo 37 uživalcev konoplje in med drugimi 22. Slikanje možganov pa je, ne glede na morebitne težave s psihozami, razkrilo morfološke spremembe pri rednih uživalcih in tistih, ki so uživali konopljo z visoko vsebnostjo THC-ja. Tisti, ki trave niso uživali, neredni uživalci in tisti, ki so uporabljali šibkejšo travo, so jo odnesli z znatno manjšimi posledicami.

Čeprav so po objavi raziskave novembra lani v Psyhological medicine mediji množično poročali o tem, da konoplja z visoko vsebnostjo THC-ja povzroča možganske poškodbe, mnogi svarijo pred hitenjem s tovrstnimi zaključki. V raziskavo je bil zajet skromen vzorec populacije, profesorica nevrobiologije z univerze v Koloradu Margaret Haney pa opozarja, da raziskava ugotavlja stanje možganov le po začetku uživanja konoplje, ne pa tudi pred njim, kar onemogoča ugotavljanja vzročnih povezav. Popolnoma mogoče je namreč, da so bile spremembe na možganovini povzročene že pred uživanjem gandže z visoko vsebnostjo THC-ja.

Četudi je do možganskih sprememb prišlo v času uživanja gandže, pa ni nujno, da so te posledice visoke vsebnosti THC-ja. Kot priznava eden od soavtorjev raziskave Tiago Reis Marques, ta ni spremljala drugih dejavnikov, denimo alkohola in preostalih drog, ki bi lahko vplivali na možgansko morfologijo. V tem pogledu je raziskava ponovila napake nekaterih predhodnic, ki so vse zasluge za možganske spremembe pripisale močni gandži, nato pa so dodatne študije pokazale, da so te posledica drugih dejavnikov. Omejitev se zavedajo tudi avtorji raziskave, ki o povzročanju možganskih poškodb zaradi gandže ne govorijo, pač pa svarijo pred povečanim tveganjem ob prekomernem zakajanju in uživanju gandže z visoko vsebnostjo THC-ja.

Ena prvih študij, ki je ugotavljala povezavo med pojavom psihoz in uživanjem konoplje z visoko vsebnostjo THC-ja, je bila objavljena lanskega februarja v reviji Lancet Psychiatry. Raziskovalci, tudi v tem primeru z londonskega King’s Collegea, so pod drobnogled vzeli 410 posameznikov s psihozami in 370 brez njih. Po analizi njihovih kadilskih ritualov so ugotovili, da so težavam precej bolj podvrženi tisti, ki gandžo uživajo redno, in tisti, ki se poslužujejo njenih močnih primerkov. Kajenje skunkov, bogatih s THC-jem, naj bi bilo po sklepih februarja lani objavljene raziskave povezano tudi z do trikrat večjim tveganjem, da povzroči psihoze, kar 24 odstotkov prvih simptomov psihoz pa naj bi bilo, kot so po posebni metodologiji izračunali raziskovalci, povezanih z uživanjem močne trave.

Podobno kot nekatere druge raziskave, povezane z vplivi THC-ja na pojav psihoz in drugih duševnih motenj, je tudi ta v strokovni javnosti naletela na deljene odzive in podobne očitke. Ob že slišanem zapostavljanju morebitnega tretjega dejavnika, ki vpliva na pojav psihoz, je glavni očitek kritikov tovrstnih raziskav, da so v večini korelacijske. To pa, kot dodajajo, ne izključuje možnosti obstoja tudi vzorčnih povezav, v katere, vsaj v primeru shizofrenije, ki jo ena od raziskav prav tako povezuje s THC-jem, nevrobiologinja Haney ne verjame. Če bi bilo tako, meni, bi se to odražalo tudi na večjem številu obolelih.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness