Moteče zakajene gneče

Moteče zakajene gneče

Aktualno-politična novica
27. 2. 2020 - 7.30

Tajska, ki, kot ena vodilnih azijskih držav, zadnja leta pospešeno razvija področje medicinske uporabe konoplje, je v začetku leta odprla prvi kliniki, kjer bo bolnikom omogočeno stalno zdravljenje na osnovi kanabinoidov. Na Tajskem že nekaj časa v okviru splošnih bolnišnic delujejo občasne ambulante, ki omogočajo tovrstno terapijo, z novim projektom, ki je zaenkrat v pilotni fazi, pa skušajo zdravstvene oblasti kanabis in njegove izvlečke zagotoviti vse dni v tednu in v vseh provincah. Tajska je rigorozno politiko do konoplje začela spreminjati leta 2017, ko je rastlino legalizirala za medicinske in raziskovalne namene. Licenco za gojenje lahko zaenkrat pridobijo zgolj tajske zdravstvene in raziskovalne institucije, a vlada razmišlja o širitvi možnosti za pridelavo konoplje. Lani je tako predlagala, da bi do 6 sadik konoplje lahko gojili tudi posamezniki, kanabis in njegove učinkovine pa je umaknila s seznama prepovedanih drog.

in charas.
 / 8. 12. 2016

Pobude o odpravi prohibicije se pojavljajo v še eni azijski, z gandžo tradicionalno povezani državi - Nepalu. Odvetnik in član nepalske Komunistične partije Birodh Khatiwada je s skupino pravnikov pripravil in v nepalski parlament vložil zakonski predlog, ki bi ponovno legaliziral konopljo in njeno pridelavo. S slednjo je bil Nepal povezan skozi stoletja, leta 1973 pa so oblasti ob pritisku Združenih narodov in vodilnih zahodnih držav z ZDA na čelu gandžo prepovedale. Tako uživanje kot prodaja in gojenje trave se kaznujejo z zaporno kaznijo, prepoved pa je za številne pridelovalce konoplje in znanega ročno pridobljenega hašiša, imenovanega charas, ki v Nepal privablja uživalce z vsega sveta, pomenila premik v ilegalo. Kativada, ki prihaja iz predela Makawanpur, znanega po nezakonitih nasadih trave, verjame, da bi z legalizacijo konoplje izboljšal položaj številnih kmetov, njegov zakon pa naj bi podpiralo 45 članov vladajoče nepalske komunistične partije.

Amsterdamska županja Femke Halsema želi turistično gnečo v najbolj obleganih četrtih Wallen in Singel v središču mesta zmanjšati tudi z omejitvijo dostopa do kanabisa za tujce. Halsema ob tem razmišlja o prepovedi prodaje kanabisa tujcem, kakor tudi o zmanjšanju števila coffee shopov v omenjenih mestnih predelih, kjer se nahajajo rdeča četrt in tudi največ kavarn in prodajaln s travo.

V ta namen je amsterdamska županja mestnemu svetu predložila rezultate ankete, opravljene med turisti, s katero je želela preveriti, kako bi omejitev prodaje kanabisa vplival na njihov obisk. Dobra tretjina jih je odgovorila, da nizozemske prestolnice ne bi več obiskali tako pogosto, če v njej ne bi mogli zakonito dobiti trave, 11 odstotkov anketiranih pa Amsterdama sploh ne bi več obiskalo. Od tistih, ki jih prepoved nakupa za tujce ne bi odvrnila od obiska, jih je zgolj 40 odstotkov dejalo, da bi se izognili uživanju gandže, preostali pa bi se znašli na druge načine. Sicer je uživanje kanabisa kot razlog za obisk Amsterdama navedla dobra petina anketiranih turistov. Po odločitvi sodišča je sicer na Nizozemskem prodaja kanabisa tujcem formalno prepovedana že od leta 2012, a imajo mestne oblasti pri uveljavitvi prepovedi proste roke, zato je v večini mest, z izjemo nekaj obmejnih, trava turistom še vedno dostopna.

Ob zaenkrat zgolj napovedanih restrikcijah prodaje gandže pa je za zmanjšanje turistične gneče amsterdamski mestni svet že sprejel omejitve na področju vodenih skupinskih ogledov. Skupinam turistov bo s 1. aprilom prepovedan vstop v predel Wallen, kjer se nahaja rdeča četrt, turistične skupine pa bodo omejene na 15 obiskovalcev in se ne bodo smele ustavljati na najbolj zgoščenih območjih.

In še skok v soseščino. Ob koncu minulega leta je italijansko vrhovno sodišče tamkajšnje uživalce razveselilo z odločitvijo, da gojenje konoplje v majhnih, omejenih količinah in za osebno rabo ne gre obravnavati kot kaznivo dejanje. Kaj pomenijo majhne količine in osebna raba, italijansko sodišče v sodbi ni konkretno opredelilo, je pa odločitev sprejelo na primeru obtoženega, ki so mu zasegli 2 rastlini konoplje.

Odločitev je po mnenju pravnikov ključna predvsem pri vzpostavljanju sodne prakse in je v tem pogledu podobna odločitvam slovenskega vrhovnega sodišča, ki je v zadnjem času v nekaj primerih prav tako razveljavilo nekaj sodb v zvezi z gojenjem manjše količine konoplje. Za natančne zakonske rešitve je zadolžena politika, ta pa ima o decembrski sodbi vrhovnega sodišča v Italiji deljena mnenja; medtem ko v Gibanju 5 zvezd napovedujejo, da bodo še letos vložili zakon, ki bo omogočil gojenje gandže za osebne potrebe, pa desni Salvinijeva Liga in Berlusconijeva Naprej Italija spremembam nasprotujeta. 

Gandža v zdravje na Nemškem in Hrvaškem.
 / 19. 5. 2016

Na Hrvaškem pa je medtem v sabor in javno razpravo priromal zakonski predlog SDP za popolno legalizacijo in regulacijo konoplje, ki so ga socialdemokrati sicer predstavili že avgusta lani. Tako imenovani “lex cannabis” posamezniku dovoljuje gojenje do 9 rastlin konoplje, fizičnim in pravnim osebam pa omogoča tudi komercialno pridelavo in predelavo konoplje. Za celovit nadzor nad celotnim področjem bi skrbela novoosnovana Agencija za konopljo.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.