Prepovedan CBD
Nezadovoljstvo zaradi prepovedi ekstrakta CBD-ja v prehrani in kozmetiki pri nas ne pojenja. Negativni odzivi so vse množičnejši, pristojno Ministrstvo za zdravje pa ukrep še naprej zagovarja s spremenjeno evropsko zakonodajo na področju novih živil, ki je začela veljati v začetku leta. Izdelki, ki vsebujejo ekstrakt kanabidiola, bodo kmalu izginili s spletnih in siceršnjih trgovin, poslovna škoda pa se zaradi ukrepa obeta tudi pridelovalcem.
V juliju je začel Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije izvajati postopke na področju prehranskih dopolnil in kozmetike, ki vsebujejo konopljine ekstrakte, trenutno pa so ti, kot pojasnjujejo na Ministrstvu za zdravje (MZ), v fazi pred izdajo odločbe. Inšpektorji imajo v mislih predvsem ekstrakt CBD-ja, ki ni več dovoljen, na kar opozarjajo trgovce. Kaj je po novem prepovedano in kaj ne, pojasnjuje Marjeta Recek, vodja Sektorja za obvladovanje nalezljivih bolezni, hrano in okolje v Direktoratu za javno zdravje na MZ.
Nekoliko konkretnejša glede tega, katerih izdelkov poslej ni več dovoljeno prodajati, je Urša Orehek iz Zadruge Konopko
V prehrani in kozmetiki tako ostajajo dovoljeni samo izdelki, ki vsebujejo naravne naravno pristone kanabinoide, ob predpostavki, da seveda nimajo višje vsebnosti THC-ja od 0,2 odstotka. Med izdelke, ki jih bo še naprej moč kupiti, sodijo semena, konopljina moka in izdelki iz nje, konopljino olje ter tudi vršički.
Ukrep zdravstvenega ministrstva in inšpekcije sledi odločitvi Evropske komisije, ki je 15. januarja letos vse prehranske izdelke, ki vsebujejo ekstrakte kanabinoidov, tudi CBD-ja, uvrstila med tako imenovana nova živila. Uredba o novih živilih med slednja uvršča tista živila, pri katerih ni znana zgodovina njihove varne uporabe. Oziroma konkretneje: živila, ki niso bila v uporabi pred letom 1997, ko je bila sprejeta prva Uredba o novih živilih.
Evropska Agencija za varno hrano o izdelkih s kanabinoidi še ni presojala in tako do njene odločitve ti niso dovoljeni.
Ko se sklicuje na pomanjkanje podatkov o varni uporabi CBD-ja, evropska politika pozablja, da je za to odgovorna sama, saj je v sklopu globalne mistifikacije in prohibicije konoplje onemogočila uporabo njenih ekstraktov, tudi CBD-ja. Hkrati pa ignorira, da kljub temu obstaja tisočletna tradicija uporabe konoplje, skupaj z njenimi ekstrakti, pa četudi ne kot izoliranimi posameznimi kanabinoidi kot v aktualnem primeru.
S tovrstnimi vprašanji se na Ministrstvu za zdravje seveda niso ukvarjali, pač pa so, kot smo slišali, takoj začeli z izvrševanjem uredbe na terenu. Kot opozarja Urša Orehek, brez pravne podlage, saj CBD za razliko od THC-ja za zdaj ni zakonsko reguliran.
Ključno je, da evropske in posledično tudi slovenske oblasti vidijo uporabo ekstrakta CBD-ja v prehrani in kozmetiki kot za zdravje tvegano zgolj na podlagi dejstva, da tovrstni izdelki niso bili v širši uporabi tudi pred letom 1997. Ob tem se zanemarja, da se je v zadnjem desetletju slika korenito spremenila, CBD pa se je širše družbeno uveljavil in dobil tudi strokovno potrditev. Temu je sledila Svetovna zdravstvena organizacija, ki je sklenila, da ni dokazov o škodljivosti kanabidiola za javno zdravje in zato tudi ni potrebe za njegovo regulacijo.
Tudi v primerih, ko naj bi se posamezniki zastrupili s CBD-jem, na kar se rado sklicuje Ministrstvo za zdravje, se ponavadi izkaže, da so težavam botrovali bodisi THC bodisi druge primesi. Na vse to je v enem od mnenj opozoril Dušan Nolimal z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je ministrstvu namesto prepovedi izdelkov z ekstraktom CBD-ja predlagal, da naj se posveti njihovemu skrbnemu nadzoru. Marjeta Recek z Ministrstva za zdravje zagotavlja, da je za slednjega že poskrbljeno.
Vse članice Evropske unije pa niso tako hitele pri prenosu evropske uredbe v domače okolje. Nizozemska, Portugalska in Češka naj tako celo ne bi načrtovale nobenih sprememb v zvezi z ekstraktom CBD-ja, da ta za zdaj ostaja v prodaji, pa pri poslovanju s tujino opazijo tudi v Zadrugi Konopko. Urša Orehek.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj