Maksimalizacija profitov, minimalizacija odgovornosti s TISO

Potem ko so se svetovni odločevalci za zaprtimi vrati pogajali že glede sporazumov ACTA, SOPA in PIPA, sprejem katerih je preprečil samo pritisk zainteresirane javnosti, so tokrat zaprli vrata tudi pri pogajanjih glede sporazuma TiSA. Takšna je kratica sporazuma, ki obravnava trgovanje s storitvami in je trenutno še v fazi pogajanj, te dni se je začel 7. krog.

V tokratnem Zeitgeistu dajemo poudarek posebej spornemu aneksu o finančnih storitvah, ki je bil predlagan v šestem krogu pogajanj, objavil pa ga je Wikileaks, saj sporazum TiSA vsebuje člen, po katerem je tajen tako med fazo pogajanj kot 5 let po tem, ko ga bodo podpisnice eventuelno sprejele.

Čemu vsa ta tajnost pri oblikovanju mednarodnega sporazuma, ki bo naddoločal zakonodajo vseh svojih podpisnic? Morda prav zato? Govorili smo z Birgit Jonsdottir, članico islandske piratske stranke:

>>Klik

TiSA je sicer neposredni naslednik propadlih pogajanj Svetovne trgovinske organizacije v Dohi. Ta so leta 2008 zastala, saj se Združene države s Kitajsko in Indijo niso znale uskladiti glede pravil za uvoz agrikulturnih izdelkov. Predmet teh pogajanj so bile tudi storitve, zato so zainteresirane stranke to topiko prenesle izven Svetovne trgovinske organizacije in začele serijo pogajanj glede TiSE. Zanimivo pri tem je, da k tem pogajanjem niso pristopile vse članice trgovinske organizacije, najbolj očitno manjkajo države BRIC-s, ki se smatrajo kot ekonomski motor novega multipolarnega sveta. V primeru, da bo sporazum izpogajan in ga bo sprejela tudi Svetovna trgovinska organizacija, pa ga bodo morale spoštovati tudi te države, ki sicer niso sodelovale pri pogajanjih. Profesorico na Pravni fakulteti univerze v Aucklandu, Jane Kelsey, smo vprašali, kdo so glavni protagonisti, ki na pogajanjih potiskajo svojo agendo:

>>Klik

Najspornejši del TiSE je torej prav liberalizacija finančnih storitev. Ta zajema celo paleto deregulacij po meri finančne oziroma bančne industrije, ki so jo nacionalni zakonodajalci po finančni krizi leta 2008 začeli ponovno podrejati regulativnim mehanizmom; seveda šele po tem, ko so njen predznak iz finančnega spremenili v fiskalnega. Prevedeno v dežurni žargon liberalcev so tako naglavni greh pohlepa zasebnega sektorja pripisali domnevni razsipnosti javnega sektorja oziroma odhodkovni ravni proračuna. Nadaljuje profesorica Kelsey:

>>Klik

Vsebina sporazuma TiSA je torej bizaren poskus obrniti trend ponovne regulacije finančne industrije, ki je nastopil po finančni krizi. V zgodovinski kontekst tega nas postavi Bogomir Kovač, profesor na ekonomski fakulteti:

>>Klik

Sam proces pogajanj okoli TiSE jasno kaže na to, da se države pod pritiskom meglenih finančnih lobijev v prvi vrsti uklanjajo tem in ne svojim državljanom, ki jim z izvolitvijo dajejo legitimnost. Slovensko ministrstvo za gospodarstvo sporazuma ni želelo konkretno komentirati, z nami so delili le mnenje, da je sporazum zelo ambiciozen in da bo vsaka država imela možnost sama določiti, kateri storitveni sektor bo odprla tujim ponudnikom.

Iz evropske komisije, sicer zelo znane po svojem demokratičnem deficitu, saj državljani neposredno volimo samo evropske parlamentarce, se na poizvedbe glede liberalizacije finančnih storitev sploh niso odzvali. Nasprotno, so le malce zamoralizirali o klavzulah, ki dopuščajo, da se osebni podatki državljanov lahko hranijo zunaj njihove matične države, kar je v nasprotju z razmeroma strogimi evropskimi zapovedmi glede varovanja osebnih podatkov. Po mnenju komisije so v TiSI določeni podobni standardi kot v že sedaj veljavnem sporazumu GATS.

Slovenija se je sicer na radarju svetovnih plenilcev znašla predvsem zaradi bogastva z vodnimi viri, ki imajo v prihodnje postati zelo iskana dobrina. Privatizaciji teh smo se v bližnji preteklosti že uspešno uprli, kar pa ne bo več opcija v primeru, da se sporazum TiSA sprejme v takšni obliki, kot se o njem pogaja v tajnosti. Mednarodni sporazumi namreč naddoločajo lokalno zakonodajo, v primeru, da jim ta ni prilagojena ali - če smo malce cinični, da ta obstaja, se podpisnico lahko kaznuje z zasoljenimi kaznimi. Birgit Jonsdottir iz islandske piratske stranke glede navedenega poda naslednje mnenje:

>>Klik

Predlagana določila TiSA pri tem stopajo še korak dlje, saj se po rdeči preprogi sprehajajo z roko v roki s provizijami o zaščiti investicij, kot so te določene v bilateralnih pogodbah o investicijah. Tujim investitorjem je tako efektivno zagotovljen privilegij, da se pogajajo glede finančne regulacije držav, v katere investirajo. Slednje je že močno kritizirala konfederacija sindikatov Evropske unije, ki je evropske pogajalce pozvala, naj se zavzamejo za ukinitev teh določil, ki nacionalnim vladam preprečujejo regulacijo in ponovno podržavljenje privatiziranih storitev.

Proti sporazumu pa se na globalni ravni sedaj ne koordinirajo le sindikati, mero nasprotovanja sta pokazali tudi Avstralija in Nova Zelandija. Vsaj tako so dali vedeti predstavniki avstralske vlade, potem ko so bili soočeni z neprijetnimi novinarskimi vprašanji. V Avstraliji so posebej zaskrbljeni v sindikatu finančnih storitev, njegov nacionalni sekretar Leon Carter je pojasnil, da sporazum TiSA prinaša realno grožnjo, ki bi lahko spodkopala efektivno finančno regulacijo, s katero se je Avstralija obvarovala pred svetovno finančno krizo.