Baterije, znanstvene objave, hrana in denar.

Aktualno-politična novica

Ste pred spanjem pozabili priklopiti vaš mobilni telefon na polnjenje in med poslušanjem znanstvenega britofa nestrpno pogledujete počasi dvigajoče se odstotke polnjenja baterije? Mar ne bi bilo priročno, če bi baterijo lahko napolnili v nekaj sekundah?

Korak bliže temu je uspel raziskovalni ekipi Univerze v Vanderbiltu iz Nashvilla v ameriški zvezni državi Tennessee. Z raziskovanjem lastnosti rude pirita oziroma železovega kršca so ugotovili, da je s kristali tega materiala mogoče vplivati na lastnosti litij-ionskih in natrij-ionskih baterij, kakršne srečamo v urah in mobilnih telefonih.

V eno od elektrod baterije so dodali štiri do pet nanometrskih kristalov pirita oziroma železovega disulfida. Ti delci so tako majhni, da žveplo pirita reverzibilno reagira z litijem ali natrijem, kar se pri večjih delcih ne zgodi. To pa se na zunaj pozna predvsem pri ciklu polnjenja in praznenja, kot tudi pri hitrosti polnjenja baterije.

S takšnimi dodatki bi baterijo vašega mobilca napolnili v tridesetih sekundah, a za zdaj ta učinek deluje le nekaj ciklov polnjenja baterije. Z nadaljnjim raziskovanjem različnih nanostruktur in njihove uporabe pri baterijah pa utegnemo v prihodnosti dobiti baterije, ki bi povzročile revolucijo na področju mobilnih naprav in avtomobilske industrije.

Nedavno je bila v reviji PLOS ONE objavljena študija, ki se je ukvarjala z možgansko aktivacijo ob navideznih znanstvenih objavah. Mladim nevroznanstvenikom in nevroznanstvenicam so predstavljali navidezne znanstvene objave različno kvalitetnih revij, v katerih so bili sami predstavljeni kot glavni avtorji. Kvaliteto so določali s pomočjo faktorja vpliva, ki je pogosto uporabljena mera za ugotavljanje kvalitete revije in nam pove povprečno citiranost članka v tej reviji za pretekli dve leti.

Ugotovitve avtorja raziskave Michela Paulusa in njegove skupine kažejo, da je pri njihovem vzorcu prišlo do podobne aktivacije možganov, kot bi jo pričakovali, če bi jim prikazovali hrano, seks, ali denar. Najvišjo aktivacijo so zabeležili v primerih, kadar je šlo za revijo z visokim faktorjem vpliva.

Nevroznanstvenikom so bile prikazane tudi različne objave, kjer se je spreminjal vrstni red avtorstva. Kot pričakovano, je bil tudi tukaj zabeležen najmočnejši odziv, kadar je oseba svoje ime videla na prvem mestu članka v reviji z visokim faktorjem vpliva. Kljub dobljenim rezultatom je treba upoštevati, da je šlo za ljudi na začetku svoje kariere. Vprašanje je, kako prvo mesto v objavi vpliva na starejše znanstvenike, kjer postanejo pomembnejši drugi dejavniki.

Baterije sta si polnila Ian in Sebastijan.

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness