Britoff povezanih možganov

Britoff povezanih možganov

Aktualno-politična novica

Dobro jutro na valovih Radia Študent, kjer vaše možgane zbujamo z znanstvenimi novicami v čisto sveži rubriki Znanstveni britoff.

Tiskanje manjših predmetov s pomočjo 3D-tiskalnikov je že nekaj let dosegljivo sleherniku. Ker pri tem postopku nanašamo izbrano snov plast za plastjo, moramo zagotoviti zadostno mehansko stabilnost spodnjih plasti, da lahko nosijo težo zgornjih plasti.

Nova metoda, ki so jo pred dnevi predstavili raziskovalci floridske univerze v članku z naslovom “Writing in the granular gel medium”, objavljenim v reviji Science, omenjeno zahtevo po mehanski stabilnosti obide tako, da predmet natisne v gel.

Na 3D-tiskalnikih šobo, skozi katero potiskajo želeno snov, pozicionirajo na želeno mesto v gel, sestavljen iz mikronskih delčkov. Ta zagotavlja mehansko oporo novo nastajajočemu predmetu. Mehanske lastnosti omenjenega gela imajo lastnosti trdnih snovi in tekočin hkrati. Tako lahko brez težav vstavimo šobo v gel na želeno mesto, ko pa iz nje iztisnemo snov, ta ostane na določeni poziciji. S pomikanjem šobe po gelu in iztiskanjem želene snovi iz šobe na želenih mestih lahko ustvarimo poljuben predmet, ki ga mehansko podpira gel. Z omenjenim postopkom lahko tiskamo predmete iz snovi, ki ne zmorejo nositi lastne teže, kot so različni silikoni in gume.

 

Povezanost med različnimi možganskimi področji razkriva pozitivne in negativne človeške lastnosti. Nedavna študija, objavljena v Nature Neuroscience, je prva, ki je nastala v okviru projekta Človeški konektom, ki se zgleduje po projektu Človeški genom. Namen tega 40 milijonov dolarjev vrednega projekta je raziskati povezave in strukture v možganih 1200 odraslih oseb in s tem razkriti delovanje te kompleksne strukture.

Raziskovalci z Oxforda so tako ugotavljali, kako so raznovrstne spremenljivke povezane z vzorci funkcijske povezanosti v možganih. Funkcijska povezanost se nanaša na statistično povezanost delovanja med deli možganske skorje, ki sestavljajo različna omrežja. Odkrili so, da je vzorce možganske povezanosti mogoče razdeliti po eni sami dimenziji, ki so jo preprosto poimenovali pozitivna-negativna. Za osebe z močno povezanostjo možganskih omrežij so bile značilne pozitivne lastnosti, kot so splošna inteligentnost, zadovoljstvo z življenjem in fizična vzdržljivost. Nasprotno so k nižjemu rezultatu na dimenziji prispevale lastnosti, kot so pogostost kajenja, agresivno vedenje in nedavna uporaba drog, še posebej marihuane.

Raziskava o možganski povezanosti je bila korelacijska, zato ne omogoča sklepanja o vzročni povezanosti. Je pa to dobra osnova za študije, ki bodo bolj podrobno ugotavljale vpliv posameznih demografskih in vedenjskih spremenljivk na možgane.

Znanstveni britoff sta pripravila Rok in Andraž.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.