The HIRS Collective: We're Still Here
Get Better Records, 2023
Ko posameznik začne sodelovati s kolektivom, postane kolektiv. The Hirs Collective je umetniški kolektiv iz Filadelfije, ki sta ga leta 2011 ustanovila Jenna Pup in Esem. Jenna in Esem ostajata delno anonimna in ne uporabljata imen, danih ob rojstvu, Jenna je namreč trans ženska, Esem pa se identificira kot kvir oseba, zato bomo v nadaljevanju preprosto govorili o aktivnostih kolektiva. Ta je v času svojega obstoja s sodelujočimi umetniki posnel več kot petdeset krajših izdaj in dve studijski plošči, Friends. Lovers. Favorites. in We're Still Here, ki sta prejeli veliko medijskega odobravanja tudi zaradi zajetnega števila sodelujočih glasbenic. Prva je izšla leta 2018, druga marca letos, obe pa sta izšli pri domači založbi kolektiva Get Better Records. Ob izdajah The Hirs Collective Jenna ustvarja glasbo še pod imenom Jenna and the Pups, s katerim se podpisuje pod nekoliko bolj umirjeno punk rock muziko.
Kolektiv Hirs zase pravi, da je ne glede na to, s katerimi žanri se igra, v svojem bistvu punk band. Skladbe kolektiva so sicer hitre, glasne, včasih pospremljene s sempli, skratka imajo vse elemente grindcore, hardcore, powerviolence, thrash in metalcore podzvrsti metal in punk žanrov. Album We're Still Here sestavlja sedemnajst takšnih skladb, kar se pretvori v polurno doživljanje ušesnega orgazma. Kot že predhodna plata Friends. Lovers. Favorites. je tudi plošča We're Still Here čudovit primer dobro sproducirane, izjemno dinamične in suvereno odigrane muzike. Kolektiv diha z idejo, da lahko vse, kar želi, sporoči hitro, to pa se izrazi tudi v kompaktnosti komadov, ki jih sestavlja zares čvrsta ritem kombinacija po večini blastbeatovskega bobnanja in brezkompromisnega prodiranja linij bas kitare. Načeloma se inštrumentalna naracija spreminja od komada do komada, sploh kadar se v kakšen komad vmešajo še elementi hiphopa, kot se zgodi v skladbi Judgement Night, ali pa klasični Melt-Banana digital-grind vložki v komadu XOXOXOXOXOX.
Za zvok albuma sta zaslužna Jenna in Esem, ki sta veliko časa vložila v miksanje komadov, obenem pa k izjemnosti te plošče poleg njiju prispeva še petintrideset gostujočih glasbenikov. Mednje ponovno sodita vokalistki zasedb Garbage, Shirley Manson, in Screaming Females, Marissa Paternoster, od drugih znanih imen iz punk sveta pa so to še AC Sapphire, vokalist benda Thou Bryan Funck, Maha Shami iz benda NØ MAN, saksofonistka Jessica Joy Mills, poznana po igranju v zasedbi Less Than Jake, Frank Iero, kitarist emo zasedbe My Chemical Romance, kultna grind zasedba Melt-Banana, Jeremy Bolm iz Touché Amoré, Nate Newton iz Converge, Chip King iz The Body Dylan Walker iz Full of Hell in še bi lahko naštevali. Že prvo ploščo so kritiki zaradi velikega števila glasbenikov raznolikih spolov opredelili za popis dolge zgodovine kvir punka, čemur lahko prikimamo tudi pri drugi plošči.
Čeravno je kolektiv Hirs odgovoren za nastanek izjemno fine šus in kompaktne muzike, se sam v prvi vrsti opredeljuje za politično entiteto. Njegovi člani se zavzemajo za priznavanje pravic transspolnih in ostalih LGBTQ+ posameznikov ter se spogledujejo s kvir anarhističnimi, feminističnimi, antirepresivnimi in antiavtoritarnimi političnimi principi. Sami se identificirajo kot kolektiv frikov in fegov, ki ne bo nikoli nehal obstajati. Njihova besedila osmišljajo teme mizoginije, religije, spolne usmerjenosti, transfobičnega nasilja, kapitalizma, rasizma in tako dalje, znani pa so tudi po tem, da redno zbirajo sredstva za razne dobrodelne organizacije tako za LGBTQ+ skupnost kot za žrtve naravnih nesreč.
A pustimo dobrodelnost ob strani, kolektiv Hirs je tudi eden redkih, ki danes še javno izraža podporo rabi nasilja, seveda v primerih, ko je posameznik napaden. Ali kot bi rekla nemška anarhistka Gudrun Ensslin, »violence is the only way to answer violence«, stavek, ki ga je enkrat na svoje majice natisnil tudi duo The Body. Hirs pravijo, da nasilja ne vidijo kot edini odgovor, a podpirajo njegovo rabo, ko je to potrebno. Na to nas opozarja tudi čudovita naslovnica plošče We're Still Here, na kateri turkiznozeleno obarvana dlan z magenta roza obarvanimi dolgimi nohti, s katere še vedno privlačno kaplja turkizna barva, med prsti prefinjeno drži šminko, ki pa ni nič drugega kot žepni nožek. Najlepši odtenek šminke na svetu – odtenek zmožnosti samoobrambe, ko je to neizogibno.
O tej plošči bi lahko pisali in pisali, detajlov, zaradi katerih glasba blesti, je na pretek, poslušati pa bi jo morali, četudi vam punk ni blizu. Na nek način je brezčasna in hkrati čudovit zapis o zgodovini kvir punk scene, ki ji danes sicer še pravimo sodobna, a že jutri bo nov dan in z njim se bo pisala nova zgodovina. Album We're Still Here je dobeseden dokaz prisotnosti kolektiva Hirs na trenutni sceni, hkrati pa je verjetno, da se bo v zgodovino zapisal tudi kot eden boljših albumov na svojem področju, s čimer bo ostal za vedno še vedno tukaj z nami – dokler pač bomo.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj