V opomin: Andrew Weatherall

V opomin: Andrew Weatherall

Oddaja

"I guess in a way he's underground dance music's John Peel."
Dave Haslam

“Genius is an overworked term but I’m struggling to think of anything else that defines him.”
Irvine Welsh 

 

V tokratni ediciji DJ Afterpartyja se z miksom spominjamo ikone britanske elektronske glasbe Andrewa Weatheralla, ki nas je minuli ponedeljek zapustil v svojem 57. letu starosti.

Weatherall je bil eden bolj cenjenih predstavnikov obrti didžejanja, mojster umetnosti remiksa, inovativen producent, vsestranski glasbeni poznavalec ter zanesenjak, ki se je podpisal pod stotine avtorskih del in nepozabnih didžej miksov. Ob Dannyju Ramplingu, Nickyju Hollowayu, Terryju Farleyju in Paulu Oakenfoldu je bil znan predvsem kot eden izmed obrazov danes skoraj že mitične prve generacije britanskih acid house didžejev. Ta je bila zbrana okoli kolektiva oziroma fanzina Boy's Own in kasnejše založbe Boy's Own Recordings. Fantje so z Ibize v London prinesli balearske plesne zvoke, leta '88 zanetili iskrico drugega poletja ljubezni in kmalu zagnali kultne acid house partije, kot sta bila Shoom in Spectrum, ter postavili temelje kasnejše rave revolucije.

Aktivno je didžejal vse od poznih 80. let, nazadnje smo ga v bližini lahko ujeli na lanskemu festivalu Dimensions. Cenjen je bil tudi kot mojster remiksov, med katerimi izstopajo tisti za zasedbe Happy Mondays, New Order, My Bloody Valentine in Primal Scream. Bil je sila inovativen producent, ki je doprinesel k prelomnemu tretjemu albumu Screamadelica zasedbe Primal Scream iz leta 1991, kasnejšemu prejemniku nagrade Mercury. Kot član producentskih dvojcev in trojk Bocca Juniors, Sabres of Paradise, Blood Sugar, Two Lone Swordsmen ter The Asphodells je ustvaril lepo bero elektronskih biserov, v zadnjem desetletju pa je izdal tudi štiri solo albume na mejah duba, post-punka, elektronike, disca in indie rocka.

Andrew Weatherall je bil eden izmed botrov britanske elektronske glasbene scene, njen sopotnik, kritik in sooblikovalec; človek, ki je resnično poznal zgodovino popularne glasbe in ki je skozi oddaje na londonskem radiu NTS v zadnjih letih izobraževal tudi nove generacije radovednih uhljev. Predvsem pa je bil eden tistih zelo redkih vizionarskih didžejev, morda celo najbolj eklatantno utelešenje eklektičnega selektorja, ki lahko v čudovito zvočno tapiserijo splete na prvi posluh estetsko, geografsko in v času še tako oddaljene muzike ...

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.