ORNETTE COLEMAN (1930-2015)
V glasbi so reči, ki jih imenujemo zvok, hitrost, barva, harmonije in, bolj ali manj, razvezave. Ljudje v večini glasb, kar sam imenujem standardna glasba, uporabljajo zgolj eno dimenzijo, kar konkretno pomeni ton in čas. Medtem ko, denimo, se pogovarjam s teboj, govorim, vendar tudi razmišljam, čutim, vonjam in se premikam. Vendar se osredotočam na to, kar ti govoriš. Kar pomeni, da se dogaja v telesu več stvari kot zgolj tista prisotna stvar, ki te jo je nekdo primoral storiti. Kot, recimo, ko me sedaj intervjujaš, le da jaz počnem mnogo več stvari kot zgolj govorim s teboj. In enako je s teboj.
Zame človeška eksistenca obstaja na več ravneh, ne zgolj na dvodimenzionalni, ni se treba identificirati zgolj s tem, kar delaš in kar izgovarjaš. Te reči so rezultat tistega, kar ljudje vidijo in slišijo od tega, kar počneš. Vendar človeška bitja živijo na več ravneh. Tako sem si sam želel, da bi glasbeniki igrali z menoj: na več ravneh. Nočem, da mi sledijo. Hočem, da sledijo sebi, ampak da so z menoj.
Ornette Coleman (1930-2015)
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
Yes! Bravo RŠ!
ok, vem, zoprn sem, ampak a je tolk, tolk, tolk težko prevest? pa ne mi, prosm, da nej si kr sam prevedem
V glasbi imate nekaj, kar se imenuje zvok, imate hitrost, imate timbre, imate harmonike, in imate, bolj ali manj, sklepe. V večini glasbe, ljudi, ki igrajo tisto, kar sem klic večinoma standardni glasbo, ki jih uporabljate le eno dimenzijo, kar pomeni, beležko in čas. Ker, kot pravijo, imam ta pogovor z vami zdaj. Govorim, ampak razmišljam, občutek, vonjem, in se gibljejo. Vendar sem se osredotoča na to, kaj praviš. Torej to pomeni, da je več stvari, ki se dogaja v telesu kot le sedanje stvar, da oseba, ki je dobil delaš. Všeč mi je, da ste me razgovor, čeprav delam več kot samo pogovarjam s tabo. In isto s tabo.
Za mene, obstaja človeški obstoj na motornem ravni, ne le na dvodimenzionalni ravni, ne samo da bi se identificirati s tem, kar si naredil in kaj rečeš. Te stvari so rezultati, kaj ljudje vidijo in slišijo, da boste to storili. Toda ljudje sami živijo na motornem ravni. To je, kako sem si vedno želel glasbenike, da igrajo z mano: na motornem ravni. Nočem, da me slediti. Želim jim, da prepoznali slediti, ampak da je z mano.
Treba je met rad Gugl, epski prevod.
Hvala za prevod. (Če smem pripomnit, komentarja nisem zapisal, ker ne bi razumel angleščine, pač pa ker menim, da je vredno v domačih medijih uporabljat domači jezik. Saj pravim, siten sem, pride z leti.)
Takšna sitnoba je k sreči produktivna sitnoba, ker nagovarja lenobo oz. vsaj pišmevuhovstvo avtorja. Mea culpa maxima.
Mimogrede, ker je bilo malo časa tako za pripravo oddaje kot je bilo tudi malo časa v sami oddaji, tule je še nekaj dodatnega pregleda Ornettovih del:
http://www.freejazzblog.org/2015/06/to-ornette-coleman.html
Komentiraj