orbital: live at glastonbury 1994 - 2004

ACP, 2007

Stadionski koncerti elektronske plesne glasbe so danes vsaj tako pogosti kot stadionski koncerti pop in rock zvezdnikov. Povsem drgače pa je bilo v začetku devetdesetih, ko se plesna elektronika še ni povsem otresla predsodkov, vezanih na preganjane ilegalne rejve in uporabo rekreacijskih drog. Sicer je res, da je to glasbo že konec osemdesetih na velike odre pripeljal dvojec The KLF, nedolgo zatem tudi Moby, toda v primeru obeh je šlo za pojavno obliko, ki je imela vsaj toliko skupnega z rockovskimi stadionskimi koncerti, kot na drugi strani s pojavom rejva. Stvari so se začele spreminjati tudi z nastopom zasedbe The Orb v Glastonburyju leta 1993, ki je prihodnje leto deloma tlakovala pot med headlinerje tega istega istega festivala, dvojcu Orbital. Njun nastop v Glastonburyju leta 1994 so nekateri vplivni glasbeni mediji umestili med najboljše žive nastope vseh časov, organizatorji festivala so že prihodnje leto po uspehu koncerta Orbital odprli posebno elektronsko-plesno prizorišče, dvojec pa se je z rednimi nastopi v naslednjem desetletju vpisal med legende Glastonburyja. Izid plošče s posnetki Orbitalovih nastopov na tem festivalu je bil zato le vprašanje časa ...

Brata Phil in Paul Hartnoll sta se v letu 1989 pod imenom Orbital vpisala med pionirje britanske elektronske plesne glasbe. Že njune prve plošče so ju izstrelile celo na britanske charte, njuna popularnost pa se je z rednim pojavljanjem v Glastonburyju le še stopnjevala. Le slaba dva meseca po prvem nastopu na tem festivalu sta skupaj z Aphex Twinom, The Orb, Kevinom Saundersonom in nekaterimi drugimi elektronskimi ustvarjalci denimo nastopila tudi na festivalu Woodstock '94, ki se je ob petindvajsetletnici Woodstocka zgodil v zvezni državi New York. To pa je bila le še dodatna potrditev, da je plesna elektronska glasba, vsaj formalno naposled dobila status, primerljiv z rock in pop glasbo, ki je do takrat dominirala na velikih glasbenih festivalih. In kar je še bolj pomembno – šlo je za elektronsko glasbo, ki je bila mnogo bolj vezana na rejv kulturo kot denimo glasba zasedb Prodigy ali pa Chemical Brothers, ki so se na teh festivalih začeli pojavljati šele nekaj let pozneje.

Danes, ko se je elektronska glasba že povsem usidrala – in nemalokrat prevzela pobudo - med festivalsko publiko, so nastopi elektronskih ustvarjalcev na mešanih festivalih postali nekaj samoumnevnega. Sredi devetdesetih pa je bil pogled na rejverje, ki so zamaknjeno poplesavali na elektronske ritme, med rockovsko publiko, ki je takrat prevladovala na velikih festivalskih dogodkih, povsem drugačen. Prihod E-headsov ni zaskrbel le rockovske publike, ki se je ustrašila, da jim bodo rejverji ukradli tovrstne festivale, pač pa je prestrašil predvsem takratne oblastnike, ki so se še nekaj let prej na vse kriplje trudili rejv kulturo zatreti v njeni kali. No, v naslednjih letih je tudi širša festivalska publika postajala vse bolj odprta do elektronske glasbe in dvojec Orbital je v naslednjem desetletju postal takorekoč inventar festivala Glastonbury. Presek skladb, ki sta jih brata Hartnoll tam odigrala med letoma 1994 in 2004, je v obliki dvojne zgoščenke in DVD-ja z video posnetki luč dneva ugledal v letu 2007. Ob tem, da gre za lep vpogled v koncertno podobo dvojca in del novejše zgodovine festivala Glastonbury, pa se vrednost zbirke deloma skriva tudi v demistifikaciji rejv kulture in posledično njene infiltracije v mainstream.