Wovenhand: Live at Roepaen

Recenzija izdelka
4. 8. 2012 - 23.59

Sounds Familyre / Glitterhouse, 2012

 

Tokrat je pred nami plošča, na katero smo čakali kar nekaj let - prvi uradni koncertni dokument denverske eksperimentalne folk-rockovske naveze Wovenhand, Live at Roepaen. Skupina, ki jo je Dave Eugene Edwards pred desetimi leti začel kot stranski projekt matične zasedbe 16 Horsepower, namreč slovi kot odlična koncertna zasedba; kakor smo imeli priložnost slišati tudi na njenih ljubljanskih nastopih, poslušalcu v živo ponudi emocionalno nabito, skoraj religiozno izkušnjo, ki na unikaten način združuje energijo alterrocka z obrazci in inštrumentarijem alternativnega folka in countryja, z ambientalnimi strukturami in zvočnimi efekti, vse to pod vodstvom karizmatičnega frontmana Edwardsa. Zato je toliko bolj presenetljivo, da je priložnost za živi album Wovenhand napočila šele letos, deset let po izidu njihovega studijskega prvenca.

Posnetek je nastal decembra 2010 v Ottersumu na Nizozemskem, v stari cerkvi, ki se ponaša z izvrstno akustiko. Prostor je poudaril specifično liturgično atmosfero nastopov Wovenhand in krščansko komponento njihove glasbe, ki se najočitneje izraža v tematiki Edwardsovih besedil ter njegovem zamaknjenem govoru in petju. Primernejšo lokacijo, v kateri bi vnuk nazarenskega pridigarja lahko posnel svojo temačno alterpridigo, si je res težko zamisliti.

Največji delež med štirinajstimi pesmimi na albumu prihaja z zadnje studijske plošče Wovenhand, The Threshingfloor, in albuma Mosaic iz leta 2006. Vmes pa so posejani komadi iz različnih obdobij Edwardsovega ustvarjanja, vse tja do plošče Folklore, s katero se je izpelo delovanje njihove glasbene predhodnice 16 Horsepower. Z nje na posnetku slišimo skladbe Hutterite Mile, Flutter in Horse Head Fiddle.

To, da Edwards še vedno posega po materialu svoje prejšnje skupine, ne čudi, saj med obema zasedbama obstaja jasna kontinuiteta. Wovenhand so le zrelejše nadaljevanje 16 Horsepower, a tudi bolj fluidna skupina somislečih glasbenikov kakor fiksna zasedba. Obema je skupen tudi basist Pascal Humbert, ki poleg bobnarja Ordyja Garrisona sodi me Edwardsove najbolj zanesljive sodelavce. Na pričujočem koncertu pa sta se trojici pridružila še denverski klaviaturist Jeff Linsenmeier in grški tolkalec Lukas Metaxas.

Plošča Live at Roepaen suvereno upravičuje odločitev Wovenhand za izdajo koncertnega prvenca. Privoščite si jo lahko na cedeju ali 180-gramskem dvojnem vinilu, v obeh primerih pa si boste lahko koncert ogledali tudi na priloženem DVD-ju.

 

Wovenhand - Sinking Hands (Live at Ruepaen)
Leto izdaje: 
Avtorji: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness