CANKARJEVI TORKI: WARREGO VALLES

Recenzija dogodka
28. 5. 2021 - 14.00

Politična klima v Sloveniji se zaostruje in nad kulturniki in kulturnimi dejavnostmi visi siv politični oblak, ki se kar ne premakne. Pod udarom so samozaposleni v kulturi, izbrani posamezniki in pester nabor medijskih hiš – prostor za zaslepljeno apolitičnost se iz dneva v dan krči. Mračni časi, kot je ta, pa privedejo ali celo zahtevajo, da se zgodijo prav nenavadna sodelovanja. Cankarjev dom je v sklopu cikla koncertov Cankarjevi torki na prizorišče Gallusove dvorane 25. maja povabil elektronski eksperimentalni duo Warrego Valles, s katerima je nastopil VJ Dorian Šiško. Performans je predstavljal neobičajno, prav redko stičišče institucionalne kulturne dejavnosti z udarnim aktivističnim podtaljem. Saj ni res, pa je! - lahko končno rečemo naglas, s pozitivnim izrazom na obrazu.

Save ourselves by saving ourselves as?
 / 12. 4. 2019

Pod imenom Warrego Valles ustvarjata Nina Hudej in Nina Belle, aktivni akterki na ljubljanski alternativni sceni, ki sta poleg glasbenega produciranja tudi dolga leta ustvarjalki kvir-aktivistične glasbene scene. Lani smo ju lahko gledali na Festivalu Grounded, na dvorišču Kluba Monokel in v Pritličju, kjer sta vsepovsod tudi vodji glasbenega programa. Pod imenom Warrego Valles sta izdali albuma Botox in save as, lansko leto pa sta izdali komad Day 7. Njune kompozicije temeljijo na dekonstruirani, popačeni formi, v kateri ne moremo lahkotno, po rejversko zajahati ritmičnega vala in se mu prepustiti. Nasprotno, dvojec nas sili, da smo na muziko pozorni. In če sami nismo, izsilita našo pozornost z ekstremnimi preskoki, izkrivljanjem zvoka, gliči, prekinitvami, dekonstrukcijo, rezi in računalniškimi high-pitch spremljavami.

Tokrat pa sta Warrego Valles s kavča Gallusove dvorane do naših domačih kavčev preko streama postregli s 45-minutnim setom malo bolj resnobne narave. Če smo prej govorili o mešanju ritmičnega in klubskega z eksperimentalnim in dekonstruiranim, je bil tokrat večinski poudarek defitivno na drugem. Set se je začel resno, grajenje zvoka pa se je odvijalo počasi. Na neki točki je delovalo bolj, kot da igrata visoko zahtevno računalniško igrico, ko sedita na kavču in tipkata po MIDI-kontrolreju in tipkovnici, iz naprav pa prihajajo zvoki retro arkadnih iger. Kasneje sta zvok nadgrajevali s sestavljanjem glitchanih zvokov in z odmevi semplov političnih govorov, ob tem pa je ena od članic dvojice po mizi postavljala protestne letake.

Po malo več kot dvajsetih minutah sta nas zalili z bolj odštekanimi zvočnimi kombinacijami, ki pa so še vedno ostajale par korakov stran od klubskega. Osnovni gradnik njunega zvočnega izraza je tehnološki post-internetni distopični svet, ki ga ustvarjata s plastenjem raznovrstnih zvočnih efektov, med drugim tudi z odmevajočimi cerkvenimi zvonovi. Pričarata nam ambient, ki nas drži tam med razmišljanjem o sedanjosti in pogledom v potencialno temno prihodnost postindustrijske dobe, mogoče celo postantropocena, kjer za nami ostanejo razpadajoča tehnologija in pokvarjene črne skrinjice. Na vizualijah, ki jih je ustvaril Dorian Šiško, pa so se enkrat vrstili abstraktni, futuristični objekti, drugič politično obarvani elementi, ki so se večinoma prikazovali in prelivali v temnih, zeleno-modrih barvah. 

Set, ki sta ga Warrego Valles prikazali, je bil drugačen od tega, česar smo vajeni z njunih nastopov v živo. Manj je bilo jasnih klubskih ritmov, ki so bili tokrat vpeljani bolj posredno. Manj je bilo tudi semplanja vokalov ter več rezanja in prepletanja raznoraznih zvočnih efektov, ki sta jih ves čas nepredvidljivo sestavljali in razstavljali. Predstavili sta glas razočaranih, jeznih in uporniških. Udarnost seta se je med tem proti koncu stopnjevala do te mere, da bi lahko po intenzivnosti in ritmu glasba mejila že na hardstyle. S tem sta set zaključili ter v tišini vstali s sofe in odkorakali iz kadra. Set je bil udaren, direkten in brezkompromisen ter napolnjen z vsebino, kar smo od Warrego Valles tudi pričakovali.

Usta sta si Warrego Valles kot znak poskusa utišanja glasu kulture prekrili z lepilnim trakom, na Dorianovih vizualijah pa se je med drugim vrtelo tudi protestniško kolo. Ob tem so izkazali občutke zaskrbljenosti, po drugi strani pa pokazali, da se lahko različne veje kulture, institucionalne in alternativne, združijo in izkažejo medsebojno podporo ter izrazijo svojo politično držo. 

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness