SCIENTIST: Scientist Launches Dubstep Into Outer Space

SCIENTIST: Scientist Launches Dubstep Into Outer Space

Oddaja
5. 12. 2010 - 15.00

Leta 1960 rojeni Jamajčan Hopeton Brown je nedvomno eden najvplivnejših inovatorjev v dub reggae miljeju. Najstniška leta je zanesenjaško preživljal kot asistent v Dromilly Avenue studiu King Tubbyja, kjer je postopoma razvijal svoje mešalne veščine in ubiral samosvoje, težko posnemljive dub tehnike. Zaradi poglobljenega, natančnega in analitičnega ukvarjanja z zvokom si je sčasoma priboril sloves pravega znanstvenika. In čeprav je v širših krogih mogoče najbolj znan zaradi kičastih (znanstveno)fantastičnih naslovnic svojih plošč, je njegov bistven doprinos svetu glasbe predvsem premik roots afrocentristične estetike v bolj domišljijski, kozmični dancehall prostor, ki je ustrezneje zrcalil čedalje zapletenejši svet prejšnjega stoletja.

Scientist se v pogovoru z mediji zdi iskreno navdušen nad (novoodkrito) zvrstjo dubstep. Pravi, da je dubstep morda ena prvih muzik, ki so resnično produkt prave informacijske družbe. Vendar posredno tudi prizna, da se ne spozna kaj dosti na njegovo evolucijo. Če že omenjamo zgodovino dubstepa, pa bi se že v prvih nekaj povedih težko izognili omembi Roba Ellisa alias DJ Pincha. Njegova založba Tectonic Recordings je odgovorna za morje vplivnih produkcij, kot promotor Subloaded dubstep večerov pa je uspel zakoličiti Bristol kot drugo največjo utrdbo omenjenega žanra. Danes si bomo razširjali obzorja z enim najbolj ambicioznih projektov založbe - kompilacijo Scientist Launches Dubstep Into Outer Space. Zbirka sestoji iz dveh diskov; prvi vsebuje še neizdane ritme najvidnejših individualistov dubstep scene. Mi bomo poslušali drugi disk, ki predstavlja Scientistove predelave istih skladb.

In kakšen je izid?

Scientist ostaja zvest svojemu prepoznavnemu, binarnemu (vzrok-posledica) slogu. Klici in odgovori z njegovim manevriranjem lebdijo kot plankton v oceanu odmevov. Določene prvine izvirnih kompozicij instinktivno ojača, karikira in ponavlja, druge mojstrsko izpušča in prikriva; dela vidne napake, vendar lepa napaka zmeraj lepo mesto najde. Pinchevo udarno helikoptersko vrtinčenje, prepojeno z vokalnimi vzdihljaji, Jamajčan oblikuje v zadrogirano, dezorientirano meglico basov, cimbal in letečih tolkal. S precej večjo mero uvidevnosti se remikser loti Guidovega Korg Backa, ki predstavlja purple strujo bristolskega zvoka. Z minimalnimi, skorajda nerazpoznavnimi intervencijami Brown izvirni skladbi vdihne presenetljivo veliko življenja. Shackletonov slog se izkaže za večji izziv: Hackney Marshes je namreč tako prostoren, da ga je Scientist v končni fazi prisiljen prestaviti iz udobnih voda etnoambienta v kalejdoskopske abstrakcije in skrajšati za kar celo minuto. Reza Dog Money in Abeng popolnoma ostruži, ohrani njune bas vbodljaje in s spretno manipulacijo vokalov ter tolkalskimi vključki zares nadgradi sicer izvrstna originala. Jasno je, da verziranje na kompilaciji niti v sanjah ni šablonsko delo; Scientist nikoli ne sili originalov, da dejansko postanejo dub. Dub v tem primeru predstavlja odlično inženirsko orodje, ki se ga da uporabiti na tisoč in en način. Malina, Distanceova in Cyrusova vizija tako skozi njegove spretne prste dobi povsem odtujeno razčlovečene, vesoljne značaje, plemensko poskočnico Red Sand Jacka Sparrowa pa z zlobnimi, kaznovalnimi cimbalami Hopeton Brown povzdigne na povsem novo, hipnotično raven.

Scientistove dub verzije nosijo dobršno mero ambivalentnosti. Celota zveni kot popotovanje skozi cyber-punk pokrajine, shizoidne in dementne zastore hrupa. Dub na pričujoči kompilaciji predstavlja glasbo duhov iz že pretekle prihodnosti. Brownova učinkovita uporaba tehnologije spremeni namen, osveži in remiksa zacementirani tukaj in zdaj, da bi lahko stvari videli drugače, onkraj ustaljenega zaznavanja. Ni res, da Scientist katapultira dubstep v vesolje - dubstep se je tja pognal že zdavnaj; Scientist prestavi dubstep v svoj osebni, neponovljivi mikrokozmos, kot bi sestavljal mozaik, skuhan iz širnih knjižnic digitaliziranega reggaeja. To in dejstvo, da dubstep že drugič (Lee Scratch Perry je bil pred leti prvi, ki je priznal dubstep kot legitimnega potomca dub zapuščine) dobiva credo s strani enega ustanovnih očetov dub umetnosti, je najlepše priznanje, ki ga neka scena lahko dobi, in obenem tudi najmočnejši razlog, da sta oba diska pričujoče kompilacije vsak v svojem oceanu kita ubijalca.

Soon Forward, Dino Lalić.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.