Aiming for Enrike + Haiku Garden

Recenzija dogodka
20. 2. 2023 - 14.00

Gala hala, Ljubljana, 17. 2. 2023

 

Po nekajletnem premoru novi, sveži Haikujevci v krautrockerski preobleki
 / 19. 6. 2022

Večer minulega petka je v ljubljanski Gala hali označil koncertni dogodek shoegazerskega kova. Prizorišče je v Ljubljani že četrtič gostilo norveški eksperimentalni rock dvojec Aiming for Enrike, ki je trenutno na evropski turneji za promocijo novega albuma Empty Airports. Nastop so odprli domači shoegazerji Haiku Garden, tudi z novo, lanskoletno izdajo v rokavu, ki ste jo na naši ter drugih domačih in tujih frekvencah že lahko slišali. Koncert, ki naj bi se začel ob deveti uri zvečer, je bil premaknjen za uro in pol, tako da so Haikujevci stopili na oder šele bolj proti enajsti večerni uri, a je zbrano mnoštvo vseeno silno želelo slišati prve note naefektiranih kitar, tako domačih kot tujih. Ko so fantje začeli prihajati na oder, je bila Gala že skoraj napolnjena, ušesa pa že pripravljena na kitarske valove. 

Haiku Garden so koncert začeli eksplozivno in so s privlačno silo potisnili svoj zvočni izraz med gosto posejano množico, vanjo je prodiral skozi debele zimske plašče in bunde do slehernih teles. Prostor se je hitro napolnil s toplim zvenom kitar, prijetno nasičenimi sintetizatorji in odmevno perkusijo, glasbeniki pa so delovali sproščeno in izjemno uigrano. Hitro so švigali po svojih komadih, začenši z novejšimi z lanskoletne plate Loose Contacts / Tense Present.

Skandinavski hrupni dvojec v etru RŠ
 / 31. 5. 2019

Po prvem nagovoru publike so pričeli igrati tudi starejše hite, kot sta Rosetta in Mercury, in jih nonšalantno vmešali med preostale komade, tako da je veselje publike ob slišanju uvodnega rifa znanega komada vedno znova naraslo. Vmes so svojemu zasanjanemu zvoku povečali jakost na enajst, ko so napovedali poskus nečesa novega in so zaigrali nastavek za nov komad, ki ni deloval totalno izpiljen, a je znotraj sproščenega sanjarskega konteksta deloval kot mirnejša digresija. Za konec pa so nam ponudili še nekaj bolj čokatih kitarskih komadov, ki so se približali nojzerskemu blagostanju – in v njem zaključili svoj nastop.

Po slabih petnajstih minutah premora je oder prevzel norveški dvojec Aiming for Enrike. Če so Haikujevci začeli eksplozivno, lahko trdimo nasprotno za Norvežana. Počasen ambientalni začetek sta ustvarila s trojico komadov Empty Airports z novega albuma. Počasi sta izgrajevala tempo in ga dvigovala, dokler publika ni skoraj prekipela, nakar so bobni sunkovito pričeli vse skupaj dinamizirati in razmetavati v vse smeri gibanja. Takrat je kitara pričela prosti sprehod po zankah odmevov, efektov in signalov in vse skupaj pognala v spiralo različnih, a skrbno usklajenih nasičenih frekvenc z gruvi bobnarskimi ritmi kot njihovo hrbtenico. Naslednjo slabo uro sta z nekaj kratkimi postanki v tišini in temi konstantno poganjala publiko naprej in brez opaznih prehodov letela z enega komada na drugega.

V bistvu polna letališča
 / 15. 2. 2023

Po nekaj besedah, namenjenih publiki, sta se spet pognala v zvočno valovje in skozi zanke shizofreničnih kitarskih linij, s težkimi basovskimi udarci sintov in navijalnimi ritmi spet spravila publiko v mentalni tek. Kasneje sta celotno afero zopet malce umirila in se odmaknila od ambientalnih vod. Zanke kitarskih rifov je kitarist nalagal eno čez drugo, preko njih pa je bobnar variiral precizno ritmiko. Za konec sta vse skupaj pognala v odmev, a tokrat v še večjega, tako da je na koncu celoten zven kitar nadomestil hrup, nakar sta vse skupaj zaobrnila v nek metalski breakdown moment. S tem sta zaključila slabi dve uri dolg koncert, katerega moči ne zmoremo zares opisati z besedami. Je fenomen sam zase. 

Prosto bi ga lahko opisali kot zvočno potovanje po raznoraznih rock prvinah, prefiltriranih skozi kopico efektov, zazankanih, odrezanih, izmaličenih, a na koncu prelepih ostankov analognega procesiranja signala kitare ter sintov in izjemnih bobnarskih ritmov. 

Tako je petkov večer ostal v spominu kot nedvomno nujna izkušnja za vsakega ljubitelja tako shoegazerskih in postrockerskih odvodov kot tudi elektronske glasbe, krautrocka in podobnih variacij na to temo. Haiku Garden so nam ogreli dušo in nas spravili v zasanjano stanje, nakar sta nas edinstvena Aiming for Enrike premaknila tja, kjer smo to res občutili. Najbrž bo večer minulega petka v Gala hali obveljal za enega najbolj edinstvenih in pronicljivih, če ne celo najboljših koncertnih večerov v zadnjem času, kar jih je premogla naša mala prestolnica.

 

Foto: Adam Cosgrove

 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness