Pasji FLOu bombica

Kulturna ali glasbena novica
21. 5. 2021 - 9.05

Samozaložba, 2021

 

V današnjih glasbenih novicah, ki bodo recenzentsko obarvane v pasjo bombico, bomo prisluhnili novemu, že desetemu EP-ju producenta FLO-ja. Temu radiu že dobro znani obalni producent elektronske plesne glasbe, posebej dubstepa in future-garagea, je pred pol meseca izdal plato z naslovom Antimatter. Prejšnjo izdajo, letošnji debitantski dolgometražec Left Behind, smo na naših frekvencah gostili v Tolpi bumov, kjer je žel pohvale in le malo graje, prepričal pa nas je s svojo razgibanostjo in širokim stilističnim naborom. Recenzent plošče, sodelavec Staš Kramar, zapiše, da je FLO s tako širokim zvočnim in stilskim razponom producentskih kril z debitantsko ploščo pokazal, kaj ga je kot producenta krojilo. Danes pa se bomo posvetili novi izdaji Antimatter EP in nadaljnjemu razvoju njenega avtorja. 

Prvi dolgometražni izdelek podtalnega producenta z Obale
 / 22. 3. 2021

FLO se zopet spušča v mikavne plesne ritme in atmosferske semple, obložene z melanholičnim reverbom. Žalost in lepota, ki ju najdemo v melanholiji, spet izstopata kot glavni čustvi izdaje. Vrtenje okoli sinkopiranih rimtov pa nas pri tem vpelje v krasen kontrast, ki ploščo oživi. Čeprav pa sempli, za katere se zdi, kot da se skozi svoje efekte raztegujejo v neskončnost, še zmeraj najdejo svoje pravo mesto med ritmiko in EP ne izpade kot eksperimentacija novinca, ampak kot izkušena kompozicija.

V primerjavi s prejšnjo ploščo je EP Antimatter bolj osredotočen. FLO se tokrat vzdrži prikazovanja zvočne širine in raje ubere enotno smer, ki se je drži na celotnem izdelku. V petih komadih, dolgih dobre tri minute, prepleta svojo značilno mešanico dubstepa in garagea z veliko hi-hatov in gromečimi basnimi pometi. Naslovni komad Antimatter je denimo dober opomnik na plesnejše komade s prejšnje izdaje; elegantno meša garageevske poudarke z bolj direktnim ritmom. Po drugi strani pa komada Matmata in Leaving for Good spominjata na zlata leta UK garagea, a z modernejšim pridihom sintov. Kar nekaj skladb na izdaji pa se ponaša s precej izjemnim breakom in drugače hiphoperskim beat-switchem, ki še kar prehitro zamenja ritem, medtem ko sempli v odzvenu ostajajo isti. Komada Softly Spoken in My Sanctuary pa v melanholičnost plošče vdahneta  nekaj trenutkov rahle evforije, celo veselja v glasbi. Ti pa se kot nek večji efekt ali kontrast ostalemu, turobnejšemu delu preveč porazgubijo, a so v trenutku, ko se pojavijo, nadvse dobrodošli.

Na trenutke nas zvok morda spomni na britanskega garage pionirja Buriala, za katerega je že dobro znano, da je svoj zvok razvil tako, da je elektroniko delal v programih, ki temu niso bili namenjeni. S tem so njegovi miksi dobili nenavaden prizvok z obvladajočim kickom in sikajočimi hi-hati, njegova produkcija pa svoj značilni zvok. Na naših tleh bi Buriala lahko enačili s producentom FLO-jem. Pa ne ravno zaradi produciranja s tako rekoč napačnim programom, ampak zaradi zavedanja o afektih, ki jih zadajo določeni afekti glasbene produkcije. Zvočna izpopolnjenost, ki jo zavoljo učinka na poslušalca FLO zanemarja, se je v dubstepu in ostalih skomercializiranih elektronskih žanrih že dodobra vpeljala in pripeljala do tega, da je za večino plesna glasba izgubila čar. Pri tem FLO ubere svojo smer, saj razume, da uravnotežen miks in popolnoma izravnan zvočni spekter komada ne premikata nog. Namesto tega so elementi njegove produkcije slišati večji in se nato v komadih gnetejo še med seboj za mesto tistega, ki bo poslušalcu bolj slišen.

Tako kot mi pa tudi glasba, ki jo poslušamo, ne sme biti popolna. Čim se to zgodi, začutimo njeno umetelnost in okvire, v katere je bila pahnjena. Nasprotno pa je elektronska glasba že od nekdaj stvar upora, eksperimentiranja, iskanja novih izraznih sredstev v umetnih medijih ipd. Kot je rekel pred kratkim razpadli duo Daft Punk: “Bring life back to music.” 

Čeprav je FLO daleč od tega, da bi bil prvi, ki se je tega zavedel in to apliciral na svojo glasbo, je zagotovo bolj kot ne v stiku s časom. Z ozirom na domače glasbeno prizorišče je FLO sigurno na poti do novejših odvodov elektronike, ki bodo zamenjali obrabljene forme tehna, housa in nedvomno skomercializiranega dubstepa.

 

Leto izdaje: 
Avtorji: 
Institucije: 
Kraj dogajanja: 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness