Arid: Arid

Recenzija izdelka
21. 9. 2021 - 19.00

samozaložba, 2021

 

V tokratni Tolpi bumov v posluh ponujamo na glasbeni sceni neupravičeno spregledan bombastičen izliv mizantropske blackened crust trojice Arid. Konec julija letos je v DIY maniri, v samozaložbi, izšel njihov dolgometražni, desetkomadni prvenec, ki so ga pripravljali dobro leto oziroma dve, bendovski zvok zanjo pa varili od leta 2014 kot del chicaške hardcore pank scene.

Silk, Vakna, Political war, Smellcorpses, Sial, Arid, Riistetyt, Culto del cargo, Warfare, Patsy Stone, Pasi
 / 25. 9. 2018
Arid je sprva deloval kot kvartet, nakar je leta 2017 po izidu Dema in debitantskega EP-ja Offerings bend zapustil vokalist Sasha. Kot trio je zasedba, ki se opredeljuje za »anti-human, anti-fascist, anti-state« bend, nato pred tremi leti izdala svoj drugi EP Scars of War, ki smo ga takrat z dvema komadoma na Radiu Študent predstavili v eni od večernih oddaj o panku in njegovih mnogih odvodih, oddaji Subway. S takratno glasbo so, četudi že kot trio, ki tvori današnjo zasedbo, še vedno sedli bolj v pank kot metal sfero, z novo ploščo pa so se člani obrnili od kaotičnega in surovega zvoka s prvih treh izdelkov k natančnejšemu oziroma bolj premišljenemu pristopu k pripravi uporniške muzike.

Še večja dovzetnost za metalske žanre je s seboj povlekla večjo strukturiranost in čistejši zvok. Na prvih izdelkih je najbolj izrazit vpliv black metala, tudi surovejšega black metala, sedaj pa so poleg d-beatov in crust rifov, premazanih z blackened tremolom, ki jih spremljajo že od začetka, na novi plošči v kakšni skladbi stilsko izraziteje poudarili vpliv thrasha in sludgea, denimo skozi izrabo njunih razločljivih ritmik – izmenjavo divjih skokov iz pobezljanosti in napadalnosti v občasno melodično in težaško zaustavitev. Rifovje in ritem zategneta tudi po deathmetalsko, mešanica pa je glasbenikom omogočila, da so pripravili štirideset minut muzike, ki je natrpanosti in naspidiranosti navkljub raznolika in poslušalcu omogoča posamične komade slišati, si jih zapomniti in jih med seboj tudi razločiti.

Poleg premišljene strukture komadov, ki hodi z roko v roki s politično nastrojenostjo benda, namesto da bi tej zgolj podlegla v anarhistični zavzetosti brez pretiranega ozira na melodijo in zgradbo skladb, odlika in zapomnljivost komadov slonita tudi na izmenjevanju treh vokalov. Po odhodu prvotnega vokalista, ki je skupaj s kitaristom že na preteklih izdelkih tvoril dvojno dozo izmenjujočega se besedilnega vrenja, so se člani odločili, da vsak posebej prevzamejo del bremena izjavljanja o družbenih frustracijah. Večkratno poslušanje albuma razkrije dva globoka, slična, a ne enaka, žmohtna crust in deathmetalska glasova, ki ju prispevata bobnar Logan z res živalskim, ponekod tudi presenetljivim udrihanjem in najglobljim, bučnim growlerskim vokalom ter natančen basist Danny s svojim odrezavim, tik nad bobnarjevim vokalom stoječim, verjetno najrazumljivejšim in nekoliko časovno zamaknjenim ali pa dislociranim načinom prepevanja. Tretji, rezek blackmetalski glas, ki seka po komadih že od bendovih začetkov in poslušalca še dodatno pretresa, pa prispeva Riot, tekstopisec in kitarist, ki svoje rife pretaplja iz komada v komad, kdaj tudi tako, kot bi v bendu stala vsaj dva kitarista in ne zgolj eden.

Podobno enakopravno, kot so si člani razdelili glasove, so enakomerno zastopani tudi inštrumenti, tako da lahko ponekod zelo dobro slišimo soliranje basa, četudi so na plošči vendarle najprominentnejši bobni. Ouroboros, najbolj izstopajoč komad, tako besedilno kot zvočno, ponudi enega najboljših ritmičnih prelomov na plošči, v zaključku skladbe pa trije glasbeniki skupaj pritegnejo tudi v geslu »We, will, self-destruct«, s čimer skladbo postavijo na čelo albuma. V spomin prikličejo denimo glasbo crusterjev, hardkorašev in deathmetalcev Amebix, Doom in Bolt Thrower, od novejših pa fino ploščo Chasm ameriških black- in deathmetalcev Mutilation Rites, in kljub besnečemu lajanju nad rasizmom, ki ga v zadnjem komadu s plošče podkrepijo še z insertoma iz posnetka najslavnejšega nagovora Malcolma X-a, najdejo prostor in čas celo za nekaj gruva in melodičnosti. A vendarle – pripravite se na raztur.

 

Koncert + intervju v živo julija 2021
Leto izdaje: 
Avtorji: 
Institucije: 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness