Big Thief: Dragon New Warm Mountain I Believe in You
4AD, 2022
Četverec, ki je leta 2016 na prizorišče stopil z neskromno naslovljenim prvencem Masterpiece, je že tedaj kazal velik potencial. Potencial za dobro glasbo, to že, ampak tudi potencial za razvoj. Z vokalistko, idejno vodjo, pesmopisko in tekstopisko Adrianne Lenker na čelu so Big Thief v dobrih petih letih začrtali in ubrali neko smer, katere nadaljevanje predstavlja nov album. A v nekem smislu predstavlja tudi njen zasuk, saj skupina na njem pogosteje in na več načinov stopi iz cone udobja.
V vlogi producenta je bil tokrat prvič bendov bobnar James Krivchenia. On je vztrajal pri snemanju relativno raznolikega materiala v živo in na različnih lokacijah – med drugim v Koloradu, Kaliforniji in Arizoni – da bi lahko skupino ujel v različnih miljejih. Na njihovem dvojnem albumu Dragon New Warm Mountain I Believe in You namreč izkusimo širšo zvočno paleto kot prej: več glasbil, več kitarskih efektov in še zlasti več razpoloženj.
Pomudimo se za trenutek pri pojmu »dvojni album«. Têrmin je bil smiseln predvsem v starih časih, ko je moral biti daljši zvočni zapis razdeljen na dve plošči. Danes pa se – v skladu s splošno rabo anahronističnih pojmov v glasbenem svetu – nanaša na katerokoli izdajo, ki je pač dolga. Dragon New Warm Mountain namreč šteje 20 komadov, ki skupno trajajo 80 minut. Dvojni albumi so nemalokrat krivi vsebinske prenapihnjenosti in nepotrebnega balasta, tega pa Big Thief tu ne moremo očitati. Zato pravzaprav ni važno, ali izdajo dve plati v presledku nekaj mesecev, kot so leta 2019 storili z U.F.O.F. in Two Hands, ali pa material izdajo kot zaokrožen »dvojni« izdelek.
Dragon New Warm Mountain je kot tak tudi v resnici tematsko homogen, a je obenem vsebinsko heterogen. Čeprav vseskozi ostaja v mejah indie folk rocka, pa te meje občasno potiska na teritorij bluegrassa in tršega rocka, pa tudi eksperimentiranja z nekonvencionalno rabo glasbil, npr. v komadu Blurred View ali Time Escaping. V tem morda najde skupno točko z domačim dvojcem TolKalSkiTar, medtem ko je komad Little Things vrhunec z energijo tiste vrste, ki lahko v poslušalkah prebudi sanje o ustvarjanju česa podobnega z lastnim bendom. In če smo pozorni, lahko na albumu v ubiranju strun akustične kitare slišimo odmeve zgodnjega Elliotta Smitha.
Sicer pa se vztrajno ponuja vzporejanje albuma z Neilom Youngom. Tudi on se je namreč v svoji umetnosti obračal tako h goslim in bendžu kot tudi h gromkim, distorziranim kitaram. Big Thief se zato tokrat poslušajo nekako tako kot Youngovi plošči Rust Never Sleeps in American Stars ‘n Bars. S to primerjavo smo jim sicer odvzeli nekaj originalnosti, a ta primanjkljaj nadomestijo in presežejo z eksperimentalnostjo, ki je drznejša, kot smo od njih vajeni, in izurjenim grajenjem vzdušja, nabitega s čustvi.
Adrianne Lenker ima to čudovito sposobnost, da z glasom in besedili na dva načina izraža ista občutja. To našemu notranjemu glasu omogoča, da se identificira z njenim, zaradi česar lahko album doživljamo v prvi osebi, kot nekakšen film. Vokalistka spada v tisto kohorto indie glasbenic, v kateri so na primer tudi Phoebe Bridgers, Julien Baker, Soccer Mommy in Clairo. Tudi ona namreč razpira mnoga še neraziskana področja ljubezni in življenjskosti onstran moške hetero percepcije. Ker je poslušanje tovrstne glasbe intimna in utešna dejavnost, od nje pričakujemo iskren ton, ki je itak stalnica folk glasbe, ali pa pripovedništvo. Lenker zopet balansira oboje, prvič pa poleg grdih plati življenja obeležuje tudi brezskrbno vedrino.
Ko je Adrianne Lenker pred letom in pol izdala solo album Songs, se je v pesmi anything spraševala: »Weren't we the stars in heaven / Weren't we the salt in the sea / Dragon in the new warm mountain / Didn't you believe in me?« Takrat je nagovarjala, frontwoman skupine Big Thief pa tokrat kot nagovorjena odvrne »I believe in you« in s tem razkrije, da je bil to vseskozi dialog s samo seboj. Splošno rečeno, je negativnosti, poudarjeni v uspešnici Not s predhodnega albuma, dodala tudi na novo odkrito pozitivnost. Skupina, ki je sposobna proizvesti album v dolžini celovečerca, s tem da je ta ves čas izjemno simpatičen, nam tako v peto verjetno ponuja enega od najprikupnejših albumov sodobnega časa.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj