Darla Smoking, Levni, Stormtrap Asifeh, Ethnique Punch/Supreme Figur, Naji: Pass The Bless
Darla Smoking/Well Gedacht, 2019
V tokratni Tolpi bumov obravnavamo album Pass The Bless, ki je plod najprej povezovanja in nato še združenja v glasbenem udejstvovanju. Darla Smoking, naveza Brgs & Nac, ki smo jo najpogosteje uvrščali v dub, a dejansko seže širše, k raznovrstnim žanrskim podstatem in se navdušuje nad spajanjem različnih glasbenih vplivov, se je tokrat povezala z dunajsko založbo Well Gedacht oziroma njenimi člani, večinoma raperji in bitmejkerji v naslednji postavi: Levni, Stormtrap Asifeh, Ethnique Punch/Supreme Figur, v sodelovanje pa se je vklopil tudi še v Ljubljani bazirani iranski raper Naji. 25. marca letos je izšla plošča Pass The Bless, rezultat lanske dvotedenske rezidence v Layerjevi hiši v Kranju, kjer so se fantje družili, skupaj ustvarjali in posneli večino nastavkov za plato, jo nato nekaj mesecev sestavljali na kup in jo kot sodelovanje z Darla Smoking izdali pod okriljem založbe Well Gedacht, ki jo sestavljajo artisti, razpeti med Evropo in različnimi deli Bližnjega vzhoda, Levni in Ethnique Punch prihajata iz Turčije, Stormtrap Asifeh iz Palestine, svojo glasbo pa fantje seveda predstavljajo v svojih maternih jezikih.
Plata torej obeta zanimiv, morda nepričakovan blend hip-hopa in zvoka Darle Smoking. Ampak spregovorimo najprej o raperskem delu albuma. Trije emsiji, ki sodelujejo na tejle plati, so vsi tehnično dobro podkovani, predvsem pa to lahko zatrdimo za Ethnique Puncha in Stormtrap Asifeha. Njihovo jahanje bitov lahko na prvi pogled prek jezikovne bariere sodimo le po zvočni in ritmični podobi, ki sta brezhibni, izvirni in na momente celo bahaški ... In prav je tako - to je vendarle hip hop - pokaži, kaj znaš. Stormtrapov freestyle v zaključnem komadu Trance Jam je na primer prava ekshibicijska seansa veščin emsijevske improvizacije, ki že tako visoko oceno gobcanja zaključi samo navzgor. Ob izdaji je ekipa sicer pripisala tudi prevode tekstov, ki jih fantje odrepajo. Tako ugotovimo še dodatno dodano vrednost njihovih rim, tu ni prostora za pičke, pa droge, pa droge pa babe - te teme so zdj že čist preč od obrabe ... fantje so v svojem pesnjenju aktivistični, opazujejo dogajanja v svojih starih in novih domovinah, pripovedujejo o notranjih in zunanjih, političnih in družbenih dejavnikih, ki pretresajo arabski svet in Srednji vzhod. Najbolj iskreno in militantno se postavi Naji, zdaj Ljubljančan, ki obračuna z nepravico in z tistim, kar ga je iz Irana pognalo v beg za svobodo.
Poleg repanja na albumu navdušuje tudi zares hudo instrumentalno delo, ki daje vtis skoraj jamovske, organske kompatibilnosti med duom Darla Smoking in glasbo založbe Well Gedacht. Tako komadi z in brez vokalnega dela delujejo zvočno, kompozicijsko in aranžmajsko bogato, tudi tam, kjer ni prostora za vokalne akrobacije, nas čakajo izvirne igre efektov, sintov, Brgsovega bobnanja ter v sklepnem delu še klasičnih Darlastih bližnjevzhodnih samplov, npr. v mojstrovini Karafaki Mon Amour, ki pa so bolj spevni od tistih na Darlini plošči Big Bug. Rezultat je raznovrstna igra drobcev različnih žanrskih prečenj, v glavni vlogi sta seveda post-dub in hip hop, celo fragmenti trapa, kakšen komad pa lahko brez problema uvrstimo v IDM ali druge izzivalnejše elektronske podzvrsti. A ne gre zgolj za ponavljanje, rotiranje in druge aranžmajske simplizme, fantje vzdušja kdaj zamenjajo kar na sredini ali proti koncu komada in s tem dodajajo dodatne impulze, dvignjene obrvi in spuščajo čeljusti.
Levni, ki opravi večino sintovskega dela, v nekaterih komadih prispeva bolj, v drugih spet manj prodoren kompozicijski del, na momente celo simplističen in ukalupljen, a zdi se, kot da kombiniranje zvoka enih in drugih deluje kot blažilec dogajanja v preostanku podlag, kjer so Brgsovi bobni živi, fluidni, in kjer Nacova eklektika gnete poslušalčeve možganske končiče. V momentih elektronske ritmike, ko v zvočni sliki ni bobnov, je Brgs v podlage vpletel tudi uporabo modularca Veznik, ki ga je ustvaril Staš Vrenko in ki je že ob Brgsovi izdaji Art of Drawing the Line po recenzentovem mnenju kar klical po uporabi v bolj sredinskih, ritmično živih glasbenih miljejih. V komadih Jar Bottom Globe Wise ter Bitch City se izkaže kot še ena dobrodošla niansa zvočne slike, ki je, verjetno po zaslugi dobro oddelane postprodukcije, prav zares hiphopovsko izpiljena in hkrati dubovsko massive!
Na prvo žogo bi bilo torej morda presenetljivo, da sta ravno Darla Smoking pripravila najboljše instrumentalne hip-hop podlage zadnjih let na naših tleh, podlage, ki se ne zaciklajo denimo v cheezy preigravanju že davno preživetih neizvirnih jazzovskih form ali ki ne poskušajo na primer vrniti old skula. Že ob malce širšem pogledu na ozadji Brgsa in Naca, na njuni široko zastavljeni glasbeni perspektivi, je jasno, da je ta kreativni, dobro zveneči rezultat posledica kombinacije odprtih glav Darle Smoking in zunanjega impulza v obliki prav tako zavestnega in razgledanega dela založbe Well Gedacht, ki je njuno kreativo postavila v ravno pravšnjo točko ravnotežja med avantgardo in sredino, brez tega ravnotežja pa tovrstni hip hop ne more nagovarjati niti svobodomiselnih posameznikov niti širokih množic. Paleta tehnik in znanj, ki sta jih Nac in Brgs osvojila na svojem dosedanjem glasbenem popotovanju, se je izjemno zblendala z utečeno, preverjeno, sodobno formo hip hopa, kakršno goji založba Well Gedacht, dobimo pa zares, zares izviren, uravnotežen album, ki ga tvorijo tako svojevrstni bangerji kot privlačna zvočna raziskovanja ter odlično repanje, in vse, kar lahko naredimo, je, da vam priporočimo, da vam podamo ta blagoslov.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj