equilibrium as insta_bility: equilibrium as insta_bility

Recenzija izdelka
21. 1. 2021 - 19.00

Live at Jazz Cerkno in PureZen Records, 2020

 

V današnji Tolpi bumov predstavljamo ploščo, ki je plod kolektiva equilibrium as insta_bility. Gre za tretjo ploščo v seriji Mladih raziskovalcev, programa, ki ga vsako leto kurira, oblikuje in še kako drugače snuje delo kakega mladega glasbenika ali mlade glasbenice. Zasedbo equilibrium as insta_bility je imel priložnost uresničiti kitarist Tobija Hudnik, ki je v procesu sodeloval z mentorjem Dré Hočevarjem ter drugimi glasbeniki in glasbenicami, ustvarjalci v tej člansko zelo fluidni zasedbi. Na ploščku, ki ga danes poslušamo, so zbrani še Brina Kren na alt saksofonu, Oskar Longyka na violini, Lenart De Bock na tenor saksofonu in Luka Poljanec na perkusijah. 

Kompozicije Tobije Hudnika in kolektiva equilibrium as insta_bility so nastajale več mesecev in so rezultat dolgotrajnega procesa napornih delavnic, učenja, pozabljanja, predrugačenja in prevpraševanja lastnega dela. Na Radiu Študent je kolektiv nastopil v štirih nočnih terminih pod oznako Index, ki so kolektivu služili kot javne ustvarjalne vaje. Eden od rezultatov tega procesa je sedem kompozicij, ki jih je Iztok Zupan posnel septembra lani na 25. ediciji festivala Jazz Cerkno in so zapisane na istoimenskem albumu zasedbe equilibrium as insta_bility. 

Tobija Hudnik bo nočne valove Radia Študent zasedel z zasedbo Equilibrium as Insta_bility
 / 7. 6. 2020

Kot zapiše Gregor Pompe v spremni besedi tretjega albuma programa Mladi raziskovalci, zasedba equilibrium as insta_bility “združuje robne prakse glasbenega ustvarjanja in združuje tradicije svobodne jazzovske prakse, radikalnega evropskega modernizma in tudi tistih praks popularne muzike, ki so se zavezale brezkompromisnemu iskateljstvu”. V glasbi, ki bi jo lahko označili za resno, saj gre za zapletene procese igranja, komponiranja in operiranja s pojmi, napornimi običajnemu sleherniku, je sicer čutiti veliko sproščenosti, kot da gre za posnetek nekakšnega uvajanja. 

Delo zasedbe equilibrium as insta_bility bo ostalo zapisano na posnetku in bo brez dvoma obstalo kot referenčni artefakt ne le lanskoletnega procesa, temveč tudi siceršnjega programa Mladih raziskovalcev. Sedem kompozicij v izvedbi zasedbe na istoimenskem albumu stoji samih zase in bistvo izdaje ni ponavljanje ali ponovljiva koncertna izvedba. Način igranja je zahteven – peterica glasbenikov teži k nelagodju ali, bolje rečeno, neravnovesju. Večino časa poslušamo več glasbil hkrati, tako med mirnejšimi deli kot med deli vrveža in kaosa. Žvižgajo, hrskajo, trobijo, pisknejo, se pojavijo in izginejo. Tudi če vam princip, po katerem ustvarjajo, ni povsem jasen, se nekakšno esenco da razbrati iz naslovov skladb: the lowest common denominator, the latency of cognition, without special significance, … Ni čutiti toliko želje po tem, da bi ugajali našim ušesom, prej zaznamo lastno željo glasbenikov po refleksiji o tem, kako se zvoki in glasba sploh ustvarjajo.

Plošček equilibrium as insta_bility predstavlja delo, nastalo v sodelovanju podpornikov, ki spodbujajo mlajše glasbenike ter glasbenice in, lahko bi rekli, njihove nekonvencionalne pristope do glasbenega ustvarjanja. Pri tem vzpostavljajo uspešno platformo, ki članom nudi prvo stopnico do medijske in siceršnje prepoznavnosti, podobno kot jo ŠOP Records nudi spalničnim in podtalnim glasbenikom. equilibrium as insta_bility je tako še eno v nizu sodelovanj institucij na področju glasbene umetnosti, kot jo predstavljajo različni Komboti pod mentorstvom Zlatka Kaučiča, delavnice improvizacijske glasbe v okviru Zavoda Sploh v Španskih borcih in še marsikateri drugi kolektivi, društva ter druge bolj ali manj formalne organizacije.

Zasedba equilibrium as insta_bility ima leta 2021 v načrtu še lepo število koncertov. Ni pomembno, v kakšni postavi bodo nastopili, saj je lanski album del nečesa večjega, nekaj, kar presega samega posameznika. Inšitut .abeceda, v sklopu katerega poleg cikla Mladi Raziskovalci poteka nemalo projektov, poudarja izobraževanje, ki vključuje tako samouke kot akademske glasbenike. Čas in kakšna druga oddaja bosta pokazala, kakšno publiko res naslavlja ta glasba, a dejstvo je, da obstaja potreba po tovrstnem glasbenem ustvarjanju, po udejstvovanju med in po glasbenem šolanju, tovrstni kanali, sploh v Sloveniji, pa ne smejo biti samoumevni.

 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.