Funereal Presence: Achatius

The Ajna Offensive/Sepulchral Voice Records, 2019

„Delam takšno glasbo, kakršne nihče več ne ustvarja zame.” To so besede opisa projekta v današnji Tolpi bumov, kot jih je izrekel avtor Bestial Devotion. Funereal Presence torej razčlenjuje jedro black metala in duhovno potovanje posameznika v primordialne globine tega žanra. Achatius je druga plošča tega projekta, ki predstavlja eno najkompleksnejših in najbolj dodelanih izdaj leta ali morda celo desetletja. Plošča je izšla pri obskurni ameriški založbi The Ajna Offensive in nemški založbi Sepulchral Voice Records letos februarja.

Achatius je album, ki zahteva pozornost in trud poslušalca. Štiri skladbe, ki vsaka posebej dosežejo krepko čez deset minut, poskrbijo za kompleksno izkušnjo predvsem zaradi prisotnosti ogromno različnih formul in permutacij primitivnega black metala. To je tudi najizrazitejša vrlina plošče Achatius, kompozicije so tu vsekakor sestavljene z izjemno pozornostjo. Ustvarijo nekaj popolnoma unikatnega z jedrom v esenci različnih šol black metala iz tistih pionirskih časov zgodnjih devetdesetih oziroma poznih osemdesetih. Slišimo očitne vplive pionirskih bendov, kot so Tormentor, Sabbath, Master's Hammer in seveda Darkthrone. Geografsko gledano Funereal Presence odpirajo časovne kapsule pionirskih bendov Južne Amerike, Grčije, vzhodnega bloka in Skandinavije. Poslušanje plošče da občutek, da gre za izčrpno študijo zvoka iz časa, ko je bil žanr še povezan navznoter z izmenjavo kaset, ko je imela vsaka regija svoje posebnosti. Zato tu slišimo tudi vplive heavy metala in heavy rocka iz osemdesetih oziroma drugih ekstremnih žanrov tipa speed metal in podobno. Bestial Devotion vse to združi v epski konglomerat duha preteklosti.

Takšna skoraj religiozna privrženost stari šoli je očitna tudi ob produkciji s plošče, ki je izjemna, genialna. Zvočni spekter je popoln! Organska surova produkcija je tu tako dovršena, da vsak instrument ali detajl izstopi v popolnosti. Zato nam poslušalcem ne preostane veliko več kot prepustiti se glasbi in njenim ključnim finesam, ki so učinkovito postavljene v ospredje. V trenutkih, ko morajo bobnarski prehodi ali zgolj ritmi odigrati ključno vlogo, jih z lahkoto opazimo. Ko mora prodreti virtuozna kitarska izvedba,to slišimo. In ko mora glasba preiti v kaos ali monotona vzdušja, se to zgodi spontano. Skratka - izredno kompleksno strukturo skladb nam plošča Achatius omogoči doživeti v popolnosti. Vseeno pa je to plošča, ki je poslušalsko zahtevna že zaradi velikega števila riffov ter bodisi ritmičnih in žanrskih skokov. Achatius je plošča, ob kateri bomo vedno slišali kaj novega, lahko se osredotočimo zgolj na kitarske riffe ali samo na bobne. Izpostaviti je treba izjemno bobnanje, ki morda predstavljajo enega najbolj kompleksnih elementov plošče. Bestial Devotion je seveda tako ali tako najbolj znan po black metal bendu Negative Plane, v katerem bobna.

Funereal Presence z novo ploščo postavi mejnik dobrega in kompleksnega black metala. Umaknjen od trendov in scen Bestial Devotion zgradi spomenik obdobju, ko je bil black metal še v povojih in ko je bila kreativnost posameznikov znotraj scene še izpostavljena različnim vplivom, zaradi česar so bili bendi v tistem času bistveno bolj edinstveni in pristni. Achatius je edinstven album prav zaradi kompleksnosti in izrazite tehnične spretnosti. Po drugi strani pa gre za svojevrstno interpretacijo prvinskega black metala. Če se vrnemo k citatu iz začetka Tolpe, torej zlahka potrdimo, da gre za glasbo, kakršne sicer na sceni trenutno ni. In Funereal Presence je vsekakor trenutni favorit za najboljšo metal izdajo letošnjega leta.