KAMIKAZE SPACE PROGRAMME: DEAD SKIN CELLS

Osiris Music UK, 2019

Da je bristolska glasbena scena izredno pestra, je jasno že vsakemu, tudi le bežnemu poznavalcu bogatejših geografskih žarišč muzik. In da nam ta ponuja še en producentski dragulj več, ugotavljamo v današnji Tolpi bumov. Chris Jarman je namreč posameznik, ki je resnejšo pozornost tokratnega recenzenta sicer pritegnil šele s svojim zadnjim aktivnim projektom Kamikaze Space Programme, vseeno pa njegovo delo v glasbi seže še precej dlje nazaj kot samo v leto 2011, ko je omenjeni projekt nastal. Prste je ob strune bas kitare konkretno dobro drgnil že pri svojih osemnajstih, ko je kot jazzovski basist gostoval na ploščah ali turnejah več različnih zasedb. Ker pa kot studijski oziroma session glasbenik pač ni zares izkoriščal vsega svojega ustvarjalnega potenciala, je sledil prestop v polje elektronske produkcije, ki mu je omogočila popolno umetniško avtonomijo. S projektom Raiden – in ne, tu ne gre za popularnega roke v zrak EDM DJ-ja, pač pa za izreden in priznan drum and bass projekt našega tokratnega protagonista – je začel leta 2002 in nanizal kopico izdaj, med drugim pri močno spoštovanih založbah, kot so denimo Renegade Hardware ali Outbreak Records, ter pri svoji lastni založbi Offkey.

V izdihljajih projekta Raiden je Chris Jarman nato leta 2011 izdal svoj prvi album Béton Armé, zatem pa ugotovil, da je izžel svoj ustvarjalni potencial znotraj miljeja drum and bassa. Navdušenje nad Surgeonom in Jeffom Millsom je zanj pomenilo preskok v ustvarjanje techna in tudi start projekta Kamikaze Space Programme, krajše KSP. Vse bolj pogosto zasledimo, da se drum and bass producenti radi spoprimejo tudi s produkcijo techno koračnic, kar sta z odliko demonstrirala denimo Shifted aka Commix in žal preminuli Marcus Intalex aka Trevino. Za te posameznike lahko v splošnem trdimo, da jih vselej krasita izpiljen zvočni dizajn ter skoraj pretirana pozornost, namenjena detajlom zvočne teksture, in seveda tudi v primeru Chrisa Jarmana in projekta Kamikaze Space Programme ni nič drugače. Izkušnje z produkcijo elektronske glasbe so ga kmalu po začetku projekta vodile k izdajam pri vidnih založbah, kot sta Mote-Evolver Luka Slaterja in rotterdamska težkokategorna založba MORD, vrhunec producentskega udejstvovanja Chrisa Jarmana pa gotovo predstavlja njegovo novo, tokrat obravnavano dolgometražno delo, naslovljeno Dead Skin Cells.

Akumulacija Jarmanovega bogatega glasbenega ozadja se je torej v najbolj izčiščeni obliki izlila v albumski debi projekta Kamikaze Space Programme. Če se je s singli držal izključno polomljenih industrialnih nakoval, gre z albumom Dead Skin Cells za zvočno sinergijo njegove glasbene preteklosti in aktualnega trenutka, v katerem vselej kriči mesto Bristol. Ploščo tako jasno zaznamujejo ritmi, ki vlečejo na jungle ali drum and bass, hkrati pa jo krasijo abstraktne zvočne nianse, sicer značilne za njegov ambientalni drone projekt Dot Product. Vse omenjeno na plošči veže posebna zvočna patina projekta Kamikaze Space Programme – distopične distorzirane sintovske linije, ritmične variacije in nasičena teksturna slojenost. Jarman pa se v dobro premišljenem zaporedju komadov odlično poigra tudi z našim razpoloženjem. Ambientalnejša kosa Rain ter Grey Clouds ne zvenita dolgočasno, temveč odrešilno, katarzično, predvsem predvsem ker sta v svetlem kontrastu z glavnino komadov. Ostalih osem kosov nas, kot smo s strani KSP-ja že vajeni, postavi v temačen prostor z bogato stereo sliko, polno izjemno dodelanih zvočnih elementov, ki v končni podobi izrišejo izjemno aranžmajsko pestro sliko. Poslušalska izkušnja nikoli ne pride blizu vtisu monotonosti – prej obratno, visoko stopnjo pozornosti Kamikaze Space Programme ohrani tudi s spretnim krmarjenjem med različnimi brutalističnimi stili.

Glasba / Tolpa bumov

PESSIMIST: PESSIMIST

Ko fuzija drum and bassa in techna dobi smisel...

Žiga Petrič

 / 10. 11. 2017

Z albumom Dead Skin Cells Kamikaze Space Programme prvič v življenju projekta spomni na bristolskega producenta Pessimista, ki smo ga v Tolpi bumov opevali pred dvema letoma. Naj bo že ta referenca jasen znak, da je Dead Skin Cells vsekakor vrhunsko delo. Še toliko bolje izpade zaradi navidez skrajno lahkotnega prelivanja stilov, ki so do danes ob različnih priložnostih določali delo Chrisa Jarmana. Kamikaze Space Programme tokrat s popolno kontrolo nad vsakim zrnom zvočnega terena ponudi za zdaj svoje najboljše delo ...