Legowelt: Crystal Cult 2080

Crème Organization, 2014

Nizozemec Danny Wolfers oziroma Legowelt je ta mesec ponovno izdal svež album, kar niti ne preseneča, saj je v zadnjih letih redno prisoten tudi z dolgometražnimi izdajami. 'Crystal Cult 2080', kakor se plošča kliče, je izšel pri nizozemski založbi Crème Organization. To je pred trinajstimi leti ustanovil DJ TLR, torej poleg Wolfersa še eno, že preverjeno ime z naših plesišč. Album je izšel na široki paleti fonogramov, torej kot vinilna plošča, kompaktna plošča, kaseta in v digitalni obliki. Wolfers je sicer v lanskem letu izdal 'Crystal Cult 2080 Album Sampler', vendar pa se začuda nobeden od štirih komadov, ki ga tvorijo, ni znašel na aktualnem albumu.

Pri naslovu albuma 'Crystal Cult 2080' gre za referenco na Rolandov sintesajzer JV-2080 iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Wolfers pa tudi nadalje ostaja zvest svojemu vesoljskemu retro zvoku, prikladnem za stare znanstvenofantastične filme B-produkcije, oziroma zvest kombinaciji tega z nafankano stranjo techna in housea z obveznimi ornamenti acida. Zgodba pa pravi, da je album nastajal na različnih koncih sveta - od Detroita do Gran Canarie, Tokia in Los Angelesa, vendar pa ne gre za nikakršno konceptualno vezanost na različne lokacije. 

S komadom 'When The Spring Comes Again' ponovno razkrije svojo romantično plat, hkrati pa s tem ustvari enega boljših komadov z albuma. Temu sledi nekoliko ironično naslovljen 'Cyberspace Is Still Happenin' For Real' in bolj hipnotičen od ostalih na albumu izstopa še 'The Future of Myself', ki se po svoji ritmični zastavitvi loči od siceršnjega materiala. So pa tukaj tudi komadi, ki so nič manj kot naravnost naporni. Takšen je recimo 'Psychotic Endurance', ki pa je morda glede na naslov celo namerno zastavljen tako, da dá misliti, ali nemara Wolfers namerno skuša svoje občestvo.

Sklenimo, da 'Crystal Cult 2080' kot celota ne prinaša nič novega, ne naredi koraka naprej od Wolfersovih preteklih izdaj. Kot njegove ostale izdaje, spominja na izdelke iz devetdesetih in začetka dvatisočih, ki pa so takrat seveda naredili bistveno bolj oziroma že kar neprimerljivo bolj presunljiv vtis. Natančneje - ne le naredili bolj presunljiv vtis, temveč preprosto dejansko bili skrajno presunljivi. Kljub temu pa ne gre zanikati dejstva, da Wolfers vendarle uspe v svojo uveljavljeno in utečeno, že skorajda dvajset let trajajočo godbo vplesti par presenečenj in zafrkancij. Samo naslovnico albuma 'Crystal Cult 2080' pa k sreči gledamo skozi humorna očala …