MIKE: Disco!

Recenzija izdelka
22. 7. 2021 - 19.00

10K, 2021

Spet je poletje in mlad 22-letni newyorški podtalnež, znan pod skromnim imenom MIKE, je 21. junija kajpada znova izdal novo plato svojih produkcijskih kreacij in liričnih mojstrovin, ki jih je naslovil z na prvi pogled morda pomenljivim naslovom Disco!. S ponovno novo izdajo na prvi dan poletja Mike nadaljuje petletno oziroma šestletno tradicijo, če mu priznamo album iz leta 2016, ki ga je izdal 20. junija. Zakaj si je izbral ravno datum najdaljšega dneva in najkrajše noči kot stalnico izida svojih albumov, ni Mike nikoli razkril. Mogoče gre za vraževerje. Mogoče tehtnih razlogov ni. Mogoče to zares niti ni pomembno, temveč je pomembneje to, da Mikovo ohranjanje tradicije sega onkraj numerologije, saj z novo plato nadaljuje tudi vedno močnejšo tradicijo ne le svoje izjemne diskografije, temveč tudi newyorške podzemne raperske scene, ki po mnenju nekaterih v zadnjih letih doživlja pravo malo renesanso. 

Mike je torej še kako domač newyorški DIY, lo-fi rap sceni jazzovskega in abstraktnega hip hopa, kjer najdemo sorodne izvajalce, kot so Navy Blue, Preservation, Medhane, Mach-Hommy, v podzemno dogajanje New Yorka pa občasno zaidejo še Black Noi$e, Liv.e, Pink Siifu, Fly Anakin, Slauson Malone, Earl Sweatshirt in drugi. Gre za klepetače in producente, ki se ponašajo s prefinjeno kombinacijo starošolskih kot tudi modernih, eksperimentalnih prijemov na produkcijski in besedilni ravni. Duhove starega in novega izrazja na produkcijski plati pa pod psevdonimom dj blackpower vestno druži tudi Mike, ki svojo domiselno rimoklepaštvo najraje krasi z obskurnimi jazzovskimi in soul podlagami, katerih vzorci zvenijo, kot bi jih nakradel z malo znanih ali nepoznanih rabljenih vinilk, ki zaprašene za male pare samevajo med rabljeno robo po newyorških ploščarnah. Pod neizkušeno, nespretno roko bi ti sempli zveneli dolgočasno in zastarelo, a Mike duh stare šole spretno predrugači in z eksperimentalnimi elementi, kot so rezanje, zankanje, plastenje, grajenje večslojnih kolažev in minimalno glitchanje, ustvari zvočno kuliso albuma, ki se brez izstopajočih rezov preliva iz komada v komad, ob tem pa uspešno menjuje ritem in atmosfero.

Tako kot na njenih dveh predhodnikih Mike tudi na plošči Disco! spoštljivo količino prostora nameni nedavni izgubi mame Anuoluwape Sandre Akinboboye, ki jo na albumu v začetnih in predvsem končnih skladbah lahko celo slišimo. Posnetki njenih telefonskih klicev, polnih materinske ljubezni in vzpodbudnih besed sinu, ki se muči in ruje po raperskem podzemlju, predstavljajo krasno zavezano pentljo okoli albuma, na katerem Mike izpove svoje največje nesigurnosti, dvome in pretekle zablode. Ravno po zaslugi teh, zaradi zavedanja svoje ranljivosti in tudi svojih napak Mike pa kot MC deluje še toliko bolj prepričljivo in predvsem zrelo. Pretkana uporaba blizuzvočnic in enakozvočnic za namene mnogopomenskosti, mešanje uličnega in višjega registra, pa iznajdljive igre besed ter povsem sproščeno valovito rimoklepanje ー vse to pljuvanje je, kot sam pove v zaključnem komadu albuma, zgolj sredstvo za okrevanje in nikoli orodje ali raje orožje, s katerim bi udrihal po drugih oziroma se nadnje povzdigoval, kakršna je pač pogosto raperska navada. Mike je nežna duša, čustven člouk, poln introspektive in refleksije, ki turbulenco svojega mladega, a izkušenj polnega življenja premaguje z glasbo.  

Neznan je razlog, zakaj album s pravzaprav tako težko vsebino nosi naslov Disco!, ki po pričakovanjih obeta le ples in brezbrižnost. V iskanju odgovora se nam mogoče utrne le bežna, ne preveč trdna in tudi zelo daljnosežna asociacija na postpunk zasedbo Public Image Ltd in njihov komad Death Disco, ki pa lahko vendarle služi kot primerjava ter izhodiščna točka, saj se je v tej pesmi ー sicer s podobami mrtvaškega diskača ー John Lydon enako kot Mike spopadel z nedavno smrtjo svoje mame. Lydon je prebolevanje svoje izgube oblekel v črnino turobnosti, nelagodnosti in obupa ter tega zoperstavil bleščeči podobi diskoteke, na drugi strani pa Mike sedaj sicer že z nekaj več časovne distance počne ravno nasprotno. S svojim diskačem slavi življenje v obče in seveda življenje ter ljubezen svoje preminule mame. Kot se za še en poletni album, izdan 21. junija, spodobi, s plošče Disco! sijejo žarki upanja, morda celo sreče, s katerimi Mike odganja tegobe v mimobežnosti, ki je življenje, ter s toplim nasmehom kljub problemom, ki ga pestijo, bistro in samozavestno gleda v neznano prihodnost. Kaj vse se v njej skriva zanj, pa najverjetneje izvemo naslednje leto, tako kot vedno ー 21. junija ... 

Leto izdaje: 
Avtorji: 
Institucije: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.