precept.concept.percept: ena

precept.concept.percept: ena

Recenzija izdelka
28. 4. 2018 - 19.00

samozaložba, 2018

 

Če še niste imeli priložnosti doživeti koncerta skupine precept.concept.percept in ste hkrati navdušenci za improvizirane glasbe, potem bo tokratna Tolpa bumov z njihovim prvim albumom ena voda na vaš mlin. Precept.concept.percept je zasedba, ki jo sestavljajo Dré Hočevar, Pia Podgornik in Rok Zalokar - trije na domači jazzovski sceni lepo uveljavljeni glasbeniki.

Dré Hočevar je skladatelj, performer in interdisciplinarni umetnik, ki izdaja za Clean Feed in druge založbe. Trenutno je član številnih mednarodnih zasedb, vodi pa tudi ljubljansko skupino Container Doxa. Študiral je na Prince Claus Consevatory na Nizozemskem in na The New School v New Yorku. Rok Zalokar je pianist in skladatelj, delujoč med Ljubljano in Rotterdamom, trenutno aktiven vsaj še v skupinah Kukushai, Rok Zalokar Trio in Dvojina, šolal pa se je na konzervatoriju Codarts v Rotterdamu. Pia Podgornik je študij saksofona dokončala na Conservatorium van Amsterdam in je aktivna v številnih kontekstih.

Prvi, zadnji oziroma edini komad na plošči ena nosi naslov target domain of infinity. Plošča torej sestoji iz dobrih 40 minut dolge improvizacije, skozi katero nas vodijo subtilne saksofonske linije Pie Podgornik, ki se prepletajo s spremljavo in melodijami Roka Zalokarja na klavirju, vse skupaj pa je potopljeno v morje odzvanjanja činel Dréja Hočevarja. Grafično podobo plošče je ustvarila Tisa Neža Herlec, za miks in mastering pa je zaslužen dobitnih dveh grammyjev Dave Darlington.

Bolj kot z vsebino albuma se bomo tokrat sicer ukvarjali s procesom, skozi katerega je album nastal. Osredotočenost na proces, ki je pripeljal do konkretne vsebine plošče, je upravičena ravno v smislu, da bi vsebina plošče na prvo žogo lahko bila razumljena kot nekoliko pusta. Osredotočamo se torej na proces, ki se oddalji od konvencionalnega ustvarjanja in se odpira kot vpogled v neko svežino, ki je na domači sceni v pomanjkanju.

Album je nastal iz poskusa glasbenikov, da bi dosegli pogoje, v katerih bi lahko ustvarjali brez vnaprej pripravljenih struktur oziroma brez - po domače rečeno - vnaprej določene oblike ali recepta za igranje. Prvo vodilo je bilo negovanje intuicije ob igranju, sistem, ki ga gre morda razumeti kot nekakšen bracketing oziroma postavljanje v oklepaje, kot ta koncept uporablja Husserl. V fenomenološkem smislu gre tu v osnovi za pristopanje k doživljanju s čim manj predpostavkami – lastne predpostavke oziroma predrazumevanja postavimo v oklepaje in poskušamo fenomen uzreti v čim bolj objektivnih pogojih doživljanja.

S poudarjanjem intuicije so precept.concept.percept tako skušali prestopiti na ustvarjalno raven izven con udobja struktur igranja. Če kot primer uporabimo sam potek snemanja albuma: skozi soboto in nedeljo se je ta stekal v en sam posnetek, a je ravno ta proces pripeljal do kvalitativnega preskoka ob posnetku, ki so ga nato ustvarili v ponedeljek, posnetku, ki je tudi končal na plošči. Vsekakor trio tu stopa dlje od zgolj tipičnega ustvarjanja konkretne glasbene/nasnete vsebine – sebe vidijo kot umetniški projekt, trenutno zgolj v fazi, ko je njihov izbrani medij glasba, v prihodnosti pa nameravajo procesualno oblikovani pristop k ustvarjanju prenesti še v druge medije.

Za potencialno percepcijo albuma v vsej njegovi globini moramo torej k stvari pristopiti z odprtostjo in – če je le mogoče – na način omenjenega bracketinga. Tudi sama inštrumentacija tu ne igra zares pomembne vloge, prej bi bilo smiselno reči, da je inštrument na globljem nivoju tu kar ustvarjalec sam s svojim prepariranim umom – izrečeno v enakem kontekstu kot preparirano glasbilo. Pri celotni stvari je najbolj zanimiv uvid v to, kako se glasbeniki tu ustvarjanja vsebine lotevajo iz obratne smeri, ustvarjajo intuitivno in šele naknadno izvajajo racionalno analizo, ki – poudarjamo - lahko izhaja iz poljubne znanstvene discipline. Analiza posledično zavestni percepciji zagotavlja globino, tako pridemo do vsebine – v tem primeru glasbene stvaritve – kot zgolj površinskega sprožilca globljega procesa ustvarjanja.

Ustvarjalci so s projektom precept.concept.percept izgradili pristop k ustvarjanju brez strukture, s poudarkom na procesih doživljanja in predrefleksivnih stanjih, iz katerih lahko z naknadno analizo izpeljujejo koncepte, relevantne za nadaljnje ustvarjanje. Celoten proces naj bi deloval kot nekakšen avtopoetski sistem delovanja s tako racionalno kot intuitivno komponento, katerega output je v tem trenutku še glasba. Globina in filozofija za takšnim pristopom k stvari pa lahko obeta še veliko več, kot si morda ta trenutek lahko zamislimo. 

 

Tolpo bumov je pripravil Jan Kopač.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness