Saltas: Mors Salis | Opus I

Nuclear War Now! Productions, 2020

Tokrat se v Tolpi bumov spuščamo globoko v deathmetalsko podzemlje, kjer je tema neizprosna, svetlobe sploh ni več, tam ne obstaja. Tak spust v globine pekla nam namreč uprizori švedski dvojec Saltas. Mors Salis | Opus I je naslov njune prve prave plošče, ki je izšla pri ameriški založbi Nuclear War Now! Productions. Sicer pa sta tudi njuni prvi dve demo kaseti izšli pri isti založbi.

Saltas sestavljata dve osebi, ki se skrivata za akronimi N.R. in C.J. N.R. kot kitarist igra tudi v Runemagick ter The Funeral Orchestra, C.J. pa kot bobnar v žanrsko sorodnem bendu Irkallian Oracle. Oba v Saltas skrbita tudi za vokale.

Kot smo na Radiu Študent izrekli že večkrat, je podzemni death metal v izredni formi in mnogi danes ta žanr potiskajo v ekstreme. Malo je sicer bendov, ki so res eksperimentalni, in še manj takih bendov, ki so originalni. Večinoma skupine nastajajo, da bi lovile določene izrazite trende na sceni. V primeru Saltas so njun izbrani glasbeni format ter njuni viri navdiha zelo očitni, gre namreč za interpretacijo death dooma, ki nas hitro spomni na bende, kakršna sta denimo Grave Upheaval ter Encoffination, vseeno pa se je bend svojega izraza in kompozicij lotil izrazito izvirno. Saltas torej temačno atmosfero gradita le s kitaro in bobni. Konceptualno pa se držita minimalizma. Morda zveni zelo enostavno, a takšno atmosferično grajenje je dejansko velik podvig. 

Dvojec gradi predvsem z dronerskimi repetitivnimi prijemi. Veliko je rifov, osnovanih na zgolj enem tonu ali pa na repeticiji enostavnega melodičnega vzorca, sestavljenega iz zgolj nekaj posameznih not. Osrednjo vlogo vsekakor igrajo bobni, ki niso le ritmična sekcija, temveč so v prepleteni simbiozi s celotno zvočno sliko, ki jo riše dvojec. Kitare in bobni se le kdaj pa kdaj ulovijo in delujejo v bolj klasični maniri. Veliko je primerov, ko kitara ponavlja en rif, medtem ko bobni pričajo svojo zgodbo, predvsem v trenutkih, ko kitara izziva feedback v ojačevalcih. Veliko je bobnarske igre s snareom, piko na i pa dodajo floor bobni, ki predstavljajo večino zvočne širine bobnarske igre. To pa dvojec celo manipulira z efekti, v določenih delih so bobni tudi distorzirani. Izjemnost delovanja te preproste formule je v tem, kako zelo organsko zveni v kontekstu bendove vizije. 

Zanimivost plošče Mors Salis | Opus I je, da se posameznika v zasedbi med procesom dela nikoli nista srečala v studiu. Vsak je snemal sam, posnetke pa sta si nato pošiljala, jih dodelovala in dovršila. Takšna okoliščina naredi ploščo še bolj zanimivo. Od vseh bendov, v katerih posameznika iz dvojca Saltas sicer še igrata, je njun skupni izraz še najbolj podoben tistemu zasedbe Irkallian Oracle. Veliko je paralel; denimo ponavljajoči se bobnarski vzorci ter uporaba činel, ki zvenijo kot zvonci, so močno zaznamovali tudi izraz te zasedbe. Vseeno pa Saltas delujeta bistveno bolj minimalistično kot vsi že našteti z njima povezani bendi. Mors Salis | Opus I je izredno dovršena plošča, ki v vseh skladbah s surovim in intenzivnim zvokom kitar uspešno ustvari globoko morbidno vzdušje in poustvari morda celo nekakšno obredno stanje duha. Ponavljajoči se vzorci kličejo misli v umik, zamaknjenost, odpirajo portale meditaciji o smrti in globinah niča.

Poslušanje plošče Mors Salis | Opus I je torej globoka in intenzivna izkušnja, vsekakor pa ni primerna za vsako stanje duha. Zvočne rituale benda Saltas razumemo kvečjemu kot nekaj izrazito intimnega. A ploščo moramo poslušati v njeni celoti, moramo se poglobiti, da bi slišali vse detajle, ki odprejo globine pekla, v katerem vlada večna tema ...

https://www.metal-archives.com/bands/Saltas/3540436259