Westside Gunn: Peace "Fly" God

Griselda Records, 2022

Kot kaže, je bil za raperja Westside Gunna iz Buffala eden osrednjih virov navdiha pariški teden mode. Zdi pa se tudi, da letošnji dogodek glasbenika ni spodbudil k pretirani kreativnosti. Za svoj zadnji projekt, imenovan Peace "Fly" God, je namreč potreboval zgolj nekaj dni intenzivnega snemanja. Končni produkt je kratek mikstejp, ki nas pusti nepotešene. V slabih štiriintridesetih minutah slišimo deset skladb, od katerih sta dve uvod oziroma zaključek. Skratka, gre za kratek izdelek, ki učinkuje bolj kot napovednik nečesa večjega. V dotičnem primeru se poslušalec ne moti, saj nas Westside Gunn na družbenih omrežjih že nekaj časa draži z napovedjo izida novega dolgometražca Michelle Records.

Vsekakor pa bi bilo nepravično povsem spregledati mikstejp Peace "Fly" God. Kljub manjšemu naboru skladb smo še vedno priča dobrim gostovanjem, od katerih bi izpostavili predvsem Stova Goda Cook$a in dobro semplanje, pri čemer imamo v mislih predvsem tris skladb, ki jih je produciral Madlib. Glas je posodil tudi bostonski Estee Nack, medtem ko sta pri produkciji sodelovala še Don Carrera in Daringer. Prav Estee Nack in Stove imata vodilno vlogo na mikstejpu, saj na trenutke pozabimo, da gre za Gunnovo delo. Trio različnih glasov ustvari kontrast, ki je več kot zaželen na sicer dokaj monotonem albumu. Kljub razkošnemu naboru imen izplen namreč učinkuje minimalistično. In to ne na pozitiven način. Težave se pojavijo tako pri semplanju kot tudi pri predvidljivem izmenjevanju treh nastopajočih. Predvsem semplanje se občasno zdi preveč monotono, brezciljno ponavljanje pa lahko pri prvem poslušanju odvrne tako poznavalca kot laika.

To se zgodi že na začetku mikstejpa s skladbo Jesus Crack. Osemminutno kačo otvori Estee Nack, ki šele po dobrih treh minutah prepusti oder Westside Gunnu. Tako Gunna prvič slišimo šele po približno petih minutah. Natanko na polovici komada Jesus Crack pa se pojavi zelo dobrodošel intermezzo. Gunn namreč omeni, da v svojem džipu Tesla benga na komad Grand Puba skupine Brand Nubian. V tistem trenutku soulovski vokal, ki nas spremlja od začetka skladbe, umolkne, nadomesti pa ga funkovski beat komada Grand Puba. S tem se vzdušje skladbe popolnoma preobrne, kot da bi to spremembo potrebovali sami izvajalci. Ko vstopi Stove, skladba dobi nov zagon. Pri tem dobimo občutek, da bo Stove eden glavnih nosilcev celotnega mikstejpa. Pokaže se, da se nismo motili, saj vsak njegov vpad prinese nekaj dobrega. 

Ritz Barlton in Bobby Rhude sta skladbi s prve polovice mikstejpa, v katerih pride najbolj do izraza Estee Nack, najprej v dialogu z Westside Gunnom, nato pa kot samostojni izvajalec. Več kot očitno je, da njegovemu načinu podajanja besedil ustrezajo lo-fi podlage, kar pa za zvok albuma ni nujno najbolje. Svetla točka prve polovice plošče je komad Big Ass Bracelet, ki preseka monotonost estetike Esteeja Nacka. Tukaj, po treh komadih, končno slišimo Westside Gunna, ki dejansko otvori skladbo. In seveda nam v svojem slogu predstavi neomejeno poznavanje luksuznih znamk ter vpogled v luksuzno življenje. Pridruži se mu Stove, ki nedvomno dvigne cene skladb, v katerih se pojavi.

Dvodelnost kratkega mikstejpa izpostavljamo iz preprostega razloga. Po peti skladbi se namreč zvrstijo tri, ki jih je produciral Madlib – in sicer komadi Derrick Boleman, Horses on Sunset in Open Praise. V tem delu albuma tudi nepoznavalec prestreže zasuk v zvoku; uho je že privajeno na vokal, spremembo pa slišimo v ozadju. To je mojstrskost Madliba, ki je muziki vtisnil subtilen, a opazen pečat in izdelek razdelil na dva dela. Razpoloženje se spremeni, bodisi zaradi klavirskih loopov bodisi zaradi bolj stringovskih semplov, in tudi Gunnova in Stovova besedila udarijo drugače, čeprav tematizirajo predvsem thug life, ki spremlja hip hop kulturo, že odkar je nastala.

Mikstejp Peace "Fly" God ne ponudi nič zunajserijskega. Od izvajalca, kakršen je Westside Gunn, smo po albumu, kot je lanskoletni Hitler Wears Hermes 8, sedaj dobili občutek, da so beati nedodelani in teksti površni. Repetitivnost nas pahne v stanje avtopilota, ki išče tistih nekaj bonbončkov, da nas zdrmajo iz mirovanja. Najdemo jih denimo v beatih, ki jih je pripravil Madlib, ali pa v odlomku iz Grand Puba v skladbi Jesus Crack in nato v nadaljevanju Stova, čigar prispevek je poleg skladbe Big Ass Bracelet verjetno vrhunec mikstejpa. Na kratko: če izdelek poslušamo kot napovednik za prihajajoči album Michelle Records, ne bomo razočarani; če ga primerjamo z ostalimi ploščami Westside Gunna, pa je Peace "Fly" God dokaj povprečen izdelek.