Veter v eter

Simon Šerc, član glasbenega projekta PureH, nam v izdaji Bora Scura iz leta 2018 postreže z zvoki, ki jih je znotraj enega zimskih dni (natančneje 5. 2. 2015) zajel v Ajdovščini. Zvonenje zvonov, škripanje vrat in ostale, sicer precej običajne zvoke, je tisti dan vase odela burja, torej za tisto regijo ravno tako precej običajna valovna zmes, ki bobni po ušesih lokalcev in njihovem okolišu. Spretno zajeta trušč in pisk vetra sta izdaji priskrbela dober kritiški sprejem znotraj svoje niše, v kateri se lahko postavi ob bok Lópezovim posnetkom vetrovne Patagonije (ki jo morda obiščemo v kateri izmed prihodnjih oddaj). Medtem ko so za slednjo značilne številne prerije, znotraj katerih je zajem dovolj izraznega materiala moral Lópezu predstavljati svojevrsten izziv, je to nalogo Šercu olajšal z uporabnimi rekviziti bogat urbani okoliš. Tako lahko slišimo (v zaradi siceršnje dolžine albuma tu nekoliko strnjenem formatu), kako burja izpostavi konturo stavb, nasproti stavljenemu ustvari zastrašujočo pojavo in vsako špranjo magnificira v oglušujoče zavijanje.