Artefakt 92: Računski stroj Burroughs

Oddaja

Uporabni linki, namigi:

William S. Burroughs v Ljubljani

William S. Burroughs na UbuWeb-u

Willam S. Burroughs mp3 Archive (4351740461 Bytes)

Electronic Revolution

Računski stroj Burroughs

***

William S. Burroughs II. je rojen leta 1914 v Saint Louisu v Missouriju. Po materini strani naj bi bil potomec legendarnega južnjaškega generala iz ameriške civilne vojne Roberta E. Leeja; njegov stric, Ivy Lee, pa je bil pionir oglaševanja in izumitelj »stikov z javnostjo« oz. modernega piarja, ki je med drugim delal tudi za Rockefellerja. Po drugi strani pa je bil njegov stari oče, William Seward Burroughs I., izumitelj »računskega stroja«, oddaljenega prednika današnjih računalnikov, ter ustanovitelj podjetja Burroughs Adding Machine Company, ki je kasneje preraslo v Burroughs Corporation, vodeče ameriško podjetje za pisarniško opremo. 

***

Burroughs je na sodobnega človeka gledal kot na proizvod masovnih medijev, programirano obliko žive materije, ki je sposobna le za dve smeri razvoja: ali se pretvoriti v neorgansko materijo – stroj, ali se (v skladu s konceptom devolucije Henry Millerja) entropijsko vrniti v nižje oblike življenja, v kaos, v katerem, kot v Golem obedu, anus lahko pogoltne možgane.

***

Večino svojega življenja je Burroughs eksperimentiral z najbolj različnimi drogami in umetniškimi postopki. Pa vendar pri Burroughsovih vseeno vedno zaslutimo nekakšno pervertirano matematično logiko, ki jo je »Burroughs džanki« podedoval od svojega deda, »Burroughsa izumitelja«: »Džank je kvantitativen in da se natančno izmeriti. Čim več ga vzemaš, manj ga maš; čim več ga maš, več ga vzemaš.«

***

Burroughs je svoj ambivalenten odnos do mašinerije kapitalističnega sveta, ki strukturira naša mišljenja in življenja do najmanjših potankosti, dovolj jasno poudaril, ko je knjigo svojih zbranih esejev, ki seveda v glavnem govorijo o drogah in alternativnih mehanizmih zavesti in nezavednega, imenoval po stroju, ki ga je izumil njegov dedek: The Adding Machine oz. Računski stroj.

***

Burroughs je leta 1932 vpisal na Harvard in leta 1936 tudi diplomiral iz angleške književnosti. Po diplomi pa sta mu vedno radodarna starša predpisala 200 dolarjev redne mesečne dohodnine, kar je bila v tistih dneh zelo lepa suma denarja. Ta denar, s katerim je naslednjih 25 let lahko živel, kjer je hotel, ne da bi kaj delal, je bila Burroughsova karta za svobodo; in hkrati povratna vozovnica čez zabaviščni park in pekel odvisnosti od heroina in drugih opiatov, v katerem se je zelo hitro vozil in cvrl kakih 15 let in ga je tudi potem pogosto turistično ali manj turistično obiskoval.

**
Lista selitev in razburljivih dogodkov tekom dolgega Burroughsovega življenja je praktično neskončna, mi pa gremo naravnost k tistemu najbolj usodnemu dogodku, ki je po Burroughsovih lastnih pričevanjih iz njega naredil pisatelja. Namreč, čeprav obsesivno piše že od otroštva, Burroughs praktično ni objavil nič omembe vrednega vse do svojega štiridesetega leta. Preskočili bomo torej analizo medsebojnega vzpodbujanja in morebitnih literarnih vplivov med njim, Kerouacom in Ginsbergom ter veliko sočnih detajlov iz njihovega dolgoletnega prijateljevanja, med katere med drugim spadajo tudi kriminalna dejanja tihotapljenja drog, izogibanja zaporu, celo vpletenosti v nek umor itn. – in se bomo prestavili v Mehiko v leto 1951 do nekega drugega umora, ko je Burroughs na neki zabavi v Mexico Cityju v pijanosti v igri »William Tell« po naključju ustrelil v glavo svojo drugo ženo Joan Vollmer(!) – s katero sta pred tem živela v New Yorku skupaj s Kerouacom in Kerouacovo prvo ženo, in s katero sta celo imela sina, Williama Sewarda Burroughsa III., bolj znanega kot William S. Burroughs Jr. oz. Billy Burroughs, ki je potem prav tako postal pisatelj – »zadnji bitnik«, kot ga je krstil John Giorno – ter umrl mlad, ne da bi napolnil 34 let, od ciroze jeter, amen.

***
»Prišel sem do strašnega zaključka, da nikoli ne bi postal pisatelj, če ne bi bilo Joanine smrti, in do razumevanja, do kakšne mere je ta dogodek motiviral in oblikoval moje pisanje. Živel sem z nenehnim strahom pred posedovanjem, in z nenehno potrebo, da bi pobegnil od posedovanja, od kontrole. Tako da me je Joanina smrt privedla v stik z okupatorjem, z Zlim duhom, in me vrgla v vseživljenjsko borbo, v kateri nisem imel nikakršne izbire, razen da napišem svojo pot ven.«

***

»Beseda v sebi nosi edinstveno značilnost, ki določa virus: je organizem, ki razen reprodukcije nima nobene druge funkcije.«

***

William S. Burroughs II. je umrl leta 1997 od srčnega napada. Imel je 83 let. Pokopan je v družinski grobnici v Saint Luisu, na desni strani belega granitnega obeliska, pod katerim leži William S. Burroughs I., mož, ki je izumil »računski stroj«. William S. Burroughs III. ni pokopan nikjer; njegov pepel je raztresen v Koloradu, nedaleč od mesta, v katerem je nekdaj živel. Na  grobu njegovega očeta, Williama Sewarda Burroughsa II., stoji epitaf: »Ameriški pisatelj«.

***

Ime je Burroughs. Beseda je virus

.

Cut-Ups William S. Burroughs

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness