Kje se konča žival in začne človek?

Kje se konča žival in začne človek?

Oddaja
19. 4. 2020 - 20.00

Predzadnji dan februarja, komaj uro po protestu Proti sovraštvu pred parlamentom, sta knjigarna Azil in Založba Maska v Atriju ZRC organizirali predstavitev knjige Zgodovina živali Oksane Timofeeve. Avtorici knjige se je na predstavitvi pridružila tudi Bara Kolenc, ki je napisala spremno besedo. V današnjem Destilatorju bomo prisluhnili odlomkom predstavitve.

 

Oksana Timofeeva se je rodila leta 1978 v Shuju v Kazahstanu. Trenutno poučuje filozofijo na Evropski univerzi v Sankt Peterburgu in je višja raziskovalna sodelavka Inštituta za filozofijo Ruske akademije znanosti v Moskvi. Je tudi članica umetniškega kolektiva Kaj storiti?, urednica revije Stasis in avtorica knjige Uvod v erotično filozofijo Georgesa Batailla. Naslov za knjigo Zgodovina živali si je izposodila pri Aristotelu, vsebinsko pa analizira podobo živali v filozofski tradiciji. Aristotelova Zgodovina živali naj bi bila tudi prva filozofska knjiga, ki jo je kupila pri sedemnajstih letih starosti. Da si želi biti filozofinja, je vedela že od osnovne šole. Medtem ko so njeni sošolci hoteli postati učitelji, poslovneži ali gangsterji, je Oksana učiteljici povedala, da bi bila rada filozofinja, “kot Platon”. 

 

Na spletni strani Knjigarne Azil so ob delu Zgodovina živali zapisali: “V naši kulturi je fenomen živalskosti, pa tudi njemu bližnji fenomeni, kot sta revščina in norost, nekakšen negativen zgled za človeško bitje, da se lahko z njim primerja in tako določi svojo naravo in bistvo.” Konec citata. Knjiga Oksane Timofeeve je v angleškem izvirniku izšla že leta 2012, leta 2017 je bila prevedena v ruščino, v slovenščino pa je bila prevedena po dopolnjeni angleški izdaji založbe Bloomsbury iz leta 2018. 

 

Oksana Timofeeva in Bara Kolenc sta za dogodek pripravili vsaka svoj seminar, saj je predvideni moderator dogodka Mladen Dolar zbolel. Timofeeva je na začetku razložila, kako je prišla do teme in naslova knjige:

Izjava

 

Če je žival res bitje z lastnim obstojem, potem ima lahko tudi lastno zgodovino. Vendar živali kot subjekte ponavadi razumemo šele v razmerju do človeka. Tako tudi človeka pravzaprav definiramo kot človeka šele, ko ga razločimo kot tisto nekaj, kar je antipol živali.

Izjava

 

Bara Kolenc se v spremni besedi h knjigi Zgodovina živali večino časa ukvarja s tem, kaj je želela avtorica sploh povedati. Je bila knjiga res le odziv na prezgodnjo smrt mačka Pirata in s tem v bistvu del procesa žalovanja? Ali teza knjige sploh stoji, če iz nje izvzamemo živalskost? Kaj potem sploh ostane? Bara Kolenc:

Izjava

 

Zgodovinjenje živali je potemtakem možno le, ko oziroma če živali spoznajo in sprejmejo svojo svobodo. V tem spoznanju pa lahko sebe dojamejo kot subjekte. Nadaljuje Bara Kolenc:

Izjava

 

Timofeeva nakazuje na možnost branja zgodovine filozofije kot zgodovine živali. To nam odkriva negativno podobo človeštva, ki je svojo živalskost vseskozi zatiralo. Med to zatrto živalskost lahko uvrščamo tudi neumnost, revščino, norost, hlapčevstvo, brezvoljnost, lenobo, podrejanje in podobno. Bara Kolenc:

Izjava

 

Ena od kvalitet knjige Zgodovina živali Oksane Timofeeve je to, da nas opozori na našo lastno čudaškost, ki jo nosimo v sebi in je neznosna. Ker je neznosna, jo želimo od sebe prezrcaliti na druge, jo od sebe odmakniti. Eksternalizacija vsega, kar nam povzroča nelagodje, pa je tudi temeljna značilnost populističnega diskurza in hkrati temeljni problem današnje politične situacije. Oziroma postpolitične situacije, kot jo imenuje Bara Kolenc.

Izjava

 

Procesu človekovega lastnega prepoznavanja sebe kot različnega od živali po Agambenu rečemo antropogeneza. Vzpostavi pa se ravno skozi filozofijo oziroma z ontologijo kot začetkom čudenja in preizpraševanja biti. Nadaljuje Kolenc:

Izjava

 

Izključenost torej pomeni: človek je ravno toliko človek, kolikor ni žival. V sistemih izključevanja se zato človek definira šele, ko se vzpostavi kot ne-človek. O tem smo lahko brali že pri Platonovem Sokratu, Descartesu in še nekaterih. Po drugi strani je po sistemih vključenosti med človekom in naravo vzpostavljena posebna vez. Ontološko naj bi namreč izhajali iz iste biti. Vseeno se podrazumeva, da je človeku tudi v sistemih vključenosti določena posebna pozicija nad vsemi drugimi bitji. Človekov privilegij pa izhaja iz koncepta jezika oziroma zmožnosti mišljenja, dela, trgovanja ali česa podobnega. Bara Kolenc:

Izjava

 

V času izolacije bi morda lahko povlekli tudi kakšno vzporednico s človekom in domačo živaljo, ki jima je obema odvzeta svoboda premikanja. Za boljši razmislek glede tega pa vam je lahko do konca epidemije v oporo Zgodovina živali Oksane Timofeeve.

facebook twitter rss

 

RŠ praznuje 51 let! Če bi radi spodbujali kakovostne radijske vsebine tudi v postabrahamski dobi, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness