Kritični sprožilci

Kritični sprožilci

Kulturna ali glasbena novica
22. 1. 2019 - 13.00

Izjava

Ravnokar smo poslušali zvočni fragment enega izmed šestih projektov, ki jih španski umetnik César Escudero Andaluz pod imenom Kritični sprožilci razstavlja v zavodu za sodobne umetnosti Aksioma vse tja do 15. februarja. Predstavljeni umetniški artefakti so vmesniki, ki povzročajo izpust velike količine neuporabnih informacij. Hkrati so estetsko dovršeni in humorni v stilu kritičnih kolažev. Intermedijske razstave so ponavadi vsaj malo zatežene, tej pa uspe postati cel lunapark! In ko se zabavamo, zlahka spregledamo tisto, kar zaradi lahkotnosti estetske podobe ni izrečeno. Dela namreč zelo jasno namigujejo smer svojih konceptov, interpretacija njihovega končnega namena, kot tudi skupnega imenovalca pa ostaja v naši domeni.  

César Escudero Andaluz je raziskovalec v Interface Culture LAB na Kunstuniversität Linz. Omenjeni magistrski program “kulture vmesnikov” deluje od leta 2004. Posveča se temam, kot so interaktivna umetnost in interaktivna okolja, t.i. internet of things oz. internetu stvari, oblikovanju iger, virtualni resničnosti in okoljem magnetne resonance, zvočni in medijski umetnosti, interaktivnemu oblikovanju ter komunikaciji med človekom in računalnikom. Njegovi študentje so aktivno povezani s festivalom Ars Electronica, ki poteka že od leta 1979. Predlani je v kategoriji hibridne umetnosti nagrado tega kultnega festivala novomedijske umetnosti  prejela tudi naša domača umetnica Maja Smrekar.

V Sloveniji lahko študijski program takšnih razsežnostih najbrž pričakujemo v klasičnem tempu našega razvojnega zamika, torej čez par desetletij. Vsekakor je pomembno poudariti, da je področje mrtvo le na nivoju Akademije za likovne umetnosti in oblikovanje, čeprav je le-ta na pobudo Aksiome so-organizirala dve delavnici, ki sta potekali vzporedno z obravnavano razstavo. Vsekakor so akterji, kot sta Ljudmila in Kapelica, že dolgo osnovni gradniki neformalnega izobraževanja zainteresiranih za povezave med tehnologijo, umetnostjo in znanostjo ter tudi njihovo kasnejše in kvalitetno zavetje.

V pogovoru nam je Escudero Andaluz obširneje razložil, kako se je področja tehnologije v povezavi z umetnostjo lotil in kako ga je to pripeljalo do fragmentacije in kritičnega oblikovanja vmesnikov.

Izjava

Escudero Andaluz se ponovne konstrukcije vmesnikov loteva konceptualno izčiščeno. Preprostost njegovih preobratov je pravzaprav osnova hahljanju, ki ga njegova dela lahko sprožijo pri gledalcu. Če konceptom namreč sledimo do skrajnosti, ponavadi pridemo do dejstva, da se umetnik sam postavlja v vloge, ki jih v nam poznani sistemski zasnovi sicer prevzemajo korporacije. Naj kot prvi primer izpostavimo delo Tapebook in povemo, da sonična podobnost z imenom Facebook seveda ni naključna. Posnetek Tapebooka smo že slišali na začetku oddaje in v prvi izjavi. Escudero Andaluz nam opiše projekt ter razloži, k čemu stremi.

Izjava

Poleg lično razporejenih kaset znotraj lesenih okvirjev s poličkami so med njimi na steno pritrjeni tudi stari kasetniki. V njih lahko vstavljamo vse od Assanga do Žižka in poslušamo robotski ženski glas, poosebljen Google prevajalnik, ki nam neumorno bere copy/paste Facebook strani. V sklopu projekta je Escudero Andaluz, kot omenjeno, kasete tudi prodajal in tako zaslužil z neuporabnim materialom - v razsežnostih, ki seveda pritičejo nepomembnemu posamezniku.

Naj nas posnetek s kasete o Martínu Nadalu, španskemu umetniku, prav tako živečemu v Linzu, uvede v naslednji projekt z obravnavane razstave, ki je nastal v sodelovanju med Cesarjem in Nadalom.

Izjava

Bittercoin je še en parodičen naslov, ki se tokrat nanaša na kripto valuto Bitcoin. Kot smo slišali v izjavi umetnikov, sta preoblikovala star kalkulator v rudarja Bitcoinov, ki v konstantnem neuspehu pri potrjevanju te kriptovalute med drugim proizvaja tudi gromozanske količine papirja polnega odvečnih informacij o lastnem neuspehu. Transformacija predmeta sledi principu »things that think«. Ta sodi v širok sklop koncepta »ubicomp«, v prostem prevodu vseprisotnega računalništva, ki programske opreme ne omejuje več le na računalnike z namizjem, temveč ji dovoljuje, da se naseli v tako rekoč katerokoli stvar.  

Bittercoin je odziv na bitcoin; ali sploh še obstaja kdo med ozaveščeno publiko, ki Bitcoina NE kritizira? Escudero Andaluz in Nadal se tega zavedata, zato sta kot glavni namen projekta izpostavila trenutno aktualno družbeno skrb za okolje, ki mu rudarjenje bitcoina zaradi velike porabe energije škoduje. Ozadje Bitcoina je kompleksno in za posameznika brez predznanja zahteva natančno metodološko raziskavo, ki jo je težko povzeti. Vendar pa že ob prvih orisih lahko razumemo, da nosi določeno vzporednost z obstoječim ekonomskim sistemom in da si z njim navsezadnje deli dejstvo anonimnosti, zaradi katerega ne more nihče prevzeti odgovornosti, ko se pojavijo neskladja v sistemu. Umetnika sta informacije, ki sta jih pridobila preko tega projekta strnila v povsem neberljiv diagram, ki ga lahko najdemo na razstavi Kritični sprožilci. Na našo srečo ga je na kratko povzel Escudero Andaluz.

Izjava

Ta sistem uporabniki vzdržujemo in hranimo z našim scrollanjem, všečkanjem, klikanjem in iskanjem uporabnih ali neuporabnih vsakodnevnih informacij. Človeške geste kot dobaviteljice informacij so navdihnile Escudero Andaluza za oblikovanje malih robotkov, ki interaktirajo z dotikom na ekran prav tako kot ljudje. Njihova komunikacija pa je mehanska in osnovana na naključju, kar pomeni, da pravzaprav smetijo z neuporabnimi informacijami. V poplavi informacij je klikanje robotkov le kapljica v morje. Njihov dejanski učinek bi bil seveda lahko viden le preko kolektivne akcije. Utopično, a vredno omembe.

Informacije so v vsej svoji veličini in količini naslovljene v poslednjem delu File_mon. Tukaj umetnik razporeja ikone map na namizju tako, da prekrivajo tisti del slike, kjer je informacija najbolj zgoščena. Slike so izbrane naključno, glede na internetno ponudbo gledanosti in so kasneje internetu tudi vrnjene. Do sedaj jih je bilo sproduciranih že preko 400. Namizje, ki ni namenjeno oblikovanju slik, Escudero Andaluz uporabi prav za to in mu s tem pripiše drugo funkcijo.

Kaj je na vsem tem uporabnega, kaj sporočilnega? Neuporabno je uporabljeno kot krinka za vstopne točke; v vrtinčenju pomenov se navsezadnje zares znajdemo v zabaviščnem parku. Umetnik v digitalni dobi je ena velika neuporabna informacija, okorni hardware, na katerega se prilepi katerikoli software, ki je trenutno pač v modi.

Izjava

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.