Sprehod po prvih dnevih Animateke

Vse najboljše, draga Animateka! Okroglih deset je že minilo in v najstniška leta stopaš v novi preobleki! Rdeča kokoška na beli podlagi te je ponesla v ta nabito poln prvi decembrski teden, vedoč, da bo nemogoč ogled vseh predstav, četudi jih je v Slovenski kinoteki zelo malo v primerjavi z rdeče obarvanim Kinodvorom. Si se mar izneverila svoji materi, Animateka? Kaj nisi zrasla prav kot majhen nereden dogodek v nedrjih Kinoteke? Naj ti bodo tudi v naslednjem desetletju gledalci bolj zvesti kot si ti rodni dvorani.

Katerega od dogodkov naj upoštevamo za odprtje festivala? Začetek Slonovega programa v ponedeljek popoldne? Skrivnostno projekcijo v Slovenski kinoteki v ponedeljek ob sedmih? Ali uradne prve projekcije v Kinodvoru ob devetih? Začnimo kar z zadnjim, ki je veljalo za resnično uradno otvoritev. Marsikdo se je začudil čudnim očalom, ki jih je prejel ob vhodu. Vendar nam je bilo po uvodnih nagovorih kaj hitro jasno, da bodo vsaj začetne projekcije v 3D-stereoskopski tehniki, ki so jo napovedovali. Oba kratka filma sta na svojstven način prikazala čare te tehnike. Naj bo to večplastna slika, kjer je vsak sloj iz drugih barv, ali animiran ples, kjer kot duhovi ali nekakšne meduze po platnu skačejo plesalci s poudarjeno eleganco. Vsekakor se veselimo še kakšne takšne projekcije, saj se prav v 3D-tehniki morda skriva prihodnost animiranega filma. Neverjetno, a vendar so očala prijazna tudi tistim, ki očala že nosijo.

Letos pa se Animateka veliko ukvarja tudi s plesom, na kar namiguje tudi za jutri napovedana plesna predstava v Španskih borcih. Tako otvoritveni filmček kot nekaj drugih sklopov je namenjenih prav povezovanju enega z drugim, kar pravzaprav ni presenetljivo, saj se je ples z animacijo združil že pri njenih prvih opotekajočih se korakih v svet. Prasestra animacije oziroma za nekatere kar prva animacija je nastala prav s poigravanjem iz filma, na katerem je bil posnet ples neke skupine. Glede na otvoritveno plesno animacijo v 3D-tehniki morda tudi magično čaranje prihodnosti.

Vrnimo se še malo k otvoritvenemu filmu Trgovinica za samomore, ki bo zaradi ogromnega obiska doživel vsaj še eno reprizo v Kinodvoru. Tega pa žal ne moremo reči za prenekateri tekmovalni program, kljub neobičajno nižjim cenam vstopnic za projekcije v primerjavi z rednim programom kinodvoran. Ta odlična karikaturistična groteska, če se vrnemo k filmu, kjer človeška dobrota premaga pohlepna materialistična nagnjena, je dvorano komaj držala skupaj, saj je ta kar pokala po šivih.

Animateka je v prvih dneh letošnjega festivala ponovno ponudila vrhunski izbor animiranih filmov. Za razliko od lani si drznem reči celo za odtenek bolj komercialne narave, ki ne zahteva toliko pretanjenih čutil navajenega umetniškega kritičnega gledalca. Glavni tekmovalni program pri tem pustimo ob strani. Animacije sicer ostajajo v svojem lucidnem svetu, ampak je prav to njihov čar. Čemu bi poustvarjali realno tam, kjer nas zgolj posnemanje stvarnosti ne omejuje?

Tudi študentski tekmovalni program nam je letos postregel z izjemnim izborom. Kljub manjši tehnični težavi na eni od projekcij nas to ni odvrnilo od gledanja celotnega programa, prav tako pa marsikomu ni izbrisalo majhnega nasmeška z obraza. Kljub raznolikosti študentskih animacij so se vse delno posluževale humorja. Naj je bila animacija v digitalni računalniški tehniki, bolj slikane ali risane sorte, pa se po kvaliteti, ki ni bila nizka, filmi med seboj niso posebej razlikovali. Med drugim je opazna okoljska ozaveščenost, ki so ji bili namenjeni prenekateri študentski filmi. Konec je sicer nekolikokrat nekako obvisel v zraku, vendar bo prav to verjetno na koncu ločilo zrno od plev. Videli smo lahko vse od tega, kako pajek dobi nogavice, do Rasputinove biografije. Kar nekaj obetavnejših avtorjev prihaja iz sosednje Hrvaške, natančneje z zagrebške akademije za likovno umetnost. Letos pa ima študentski tekmovalni program še eno novost, saj tudi njih ocenjuje mednarodna žirija.

Poglejmo še malo na Češko, kamor je letos tudi usmerjen fokus. Češko, ki jo poznamo zaradi animacij, kot so Krtek, stop motion A je to, Dogodivščine mravljinčka Ferdinanda, Jajo in Pajo in Palček Smuk. Tudi v Fokusu na Češko številka štiri so prikazali mojstrski stop motion. Pri priredbi pravljice o fantu, ki s piščaljo prežene iz mesta podgane, so te prikazali tako resnično, da se njihovo gibanje ne razlikuje dosti od gibanja živih podgan, ki so jih tudi uporabili za pomoč pri izvedbi.

Sicer pa si lahko zmagovalce in še marsikateri jagodni izbor ogledate zastonj tudi med ponovitvami ob koncu tedna. Kaj več o zmagovalcih pa vam bo povedal tudi Robert Kuret v festivalskem terminu Animateka drugič v torek ob enih.