Razprodaja

Recenzija izdelka
8. 5. 2017 - 13.00

Pa dajmo si za začetek predstavljati, da bi se določen posameznik iz Šiške odločil, da bo svojo četrt umestil nazaj na zemljevid kot suvereno mesto. Potem bi narisal meje, ki bi mesto ločevalo od Ljubljane, poiskal sestrsko mesto in vzpostavil institucije, ki pritičejo vsakemu pravemu mestu – šole, bolnišnice, in tako naprej.

Prav to stori glavni junak angleškega romana Sellout, kar zaradi uporabe prvoosebnega pripovedovalca bralec doživi brez cenzure in ovinkarjenja. O glavnem liku bralec ne izve veliko, zgolj to, da je Afroameričan in nekdo, ki bi mu pri nas rekli vaški posebnež. Temu je tako predvsem zaradi nekoliko nenavadne vzgoje, ki jo je bil deležen s strani svojega očeta. Ta je vključevala veliko socialnih eksperimentov in šolanje na domu, kjer je bil poudarek predvsem na zgodovini Afroameričanov v ZDA. Razlog, zakaj se svojo getoizirano četrt odloči vrniti na zemljevid, ni zgolj nostalgija, zato tudi način ni povsem navaden – odloči se namreč subvertirati segregacijo in suženjstvo.

Roman tematsko izpostavi za ameriško družbo eno izmed najbolj perečih tematik, enakopravnost – equality, segregation – segregacijo in črnskost – blackness. Enakopravnost naj bi vsekakor veljala za vse ljudi v državi, toda oče glavnega lika je žrtev policijskega izživljanja nad črnci, neusmiljeno ustreljen, ker sta policista napačno presodila, da ima pri sebi orožje. Nadalje, rasna segregacija v ZDA je zakonsko prepovedana, toda zakaj potem po ponovni uvedbi segregiranih šol v Dickensu pride do zmanjšanja kriminala v Dickensu, boljših razmer v razredih in s tem rezultatov na preizkusih?

Beatty teh tematik ne bi mogel tako izrazito preigravati, če tudi sam ne bi bil del afroameriške skupnosti. Prav tako ne bi mogel uveljavljati takšne ostrine pri obdelavi tematik romana, če za to ne bi uporabil satire. Ta stara rimska zvrst ima le eno zapoved, je izrekanje resnice z nasmeškom na ustih, ridendo dicere verum. Prav zaradi tega pa satira dandanes živi zgolj pogojno: ljudje smo izredno narcisoidni, ne maramo, da nas kdorkoli kritizira, četudi s tem stremi po izboljšavi stanja. Beattyjeva uporaba je zato še toliko bolj smiselna, saj predstavi problematike afroameriške skupnosti na smešen način, s čimer izstopi iz velike večine del afroameriške literature.

Stavki so dolgi, a ne razvlečeni, polni cinizma, ki se kaže kot vsakdanje nujno potrebno orodje za spopadanje s težavami, ki jih ima povprečen ne-belec v ameriški družbi. Na koncu romana glavni lik razmišlja o ravneh dojemanja črnske identitete. Zadnjo raven poimenuje čista črnskost, kar pomeni, da je ob ugotovitvi, da je vse brez pomena in zjebano, prav nihilizem tisto, zaradi česar se splača živeti.

To je ta sellout, razprodaja, ki je hkrati naslov romana in njegova najbolj osrednja tema. Nenazadnje je tudi vzdevek, ki ga protagonistu nadene eden izmed najbolj gorečih privržencev njegovega očeta, ko uvidi, da sin nima prav nobene želje po nadaljevanju revolucionarne očetove tradicije. Glavni lik zelo jasno kaže to, da razprodaja ne pomeni sprijaznjenja s slabo situacijo in tudi ne ravnodušnosti. Ravnodušnost je lahko predvsem osnova, iz katere deluje deprivilegirani posameznik, predstavljen prek protagonista romana. Ker od svojih prizadevanj ne pričakuje ničesar, je lahko uspešen. Razlog za protagonistovo zadržanost glavnega lika ob inavguraciji »tistega temnega modela«, zdaj že bivšega predsednika Obame, je prav to, da mora v ZDA še veliko etničnih skupin priti do skrajne točke ravnodušnosti, v kateri se bodo nehale sprenevedati in si bodo upale soočiti se z dejanskimi problemi. Le tako bodo lahko povzročile družbeno spremembo.

Zato ni presenečenje, da je Beattyjev rokopis zavrnilo dvajset založb. Nihče v moderni Ameriki in svetu ne uporablja besede nigger, vsi živijo enakopravno in so strpni do vseh drugačnih. Beatty stopi na žulj takim predstavam že v samem začetku romana, v prologu, v katerem glavni lik skadi džoint na ameriškem vrhovnem sodišču. S tem je posredno predstavljena avtorjeva kritika družbi, ki se očitno skriva pred dejanskimi vprašanji rasne neenakosti s smešenjem različnih politično-korektnih floskul ali še največkrat z referiranjem na zakone, ki navidezno »ukinjajo« razlike med etičnimi skupinami v tej družbi.

Stanje manjšin v Sloveniji je skušal opisati Vojnović v svojem romanu Čefurji raus, ki pa je kljub obilici raznovrstnih sočnih kletvic vseeno precej blag in pravzaprav kritičen samo v svojem namenu in ne v izvedbi. The Sellout pa je tako v slogu kot v vsebini še bolj neizprosen do svojega bralca in predvsem skrajno politično nekorekten. Slovenskega prevoda v kratkem ni pričakovati.

Leto izdaje: 
Institucije: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness