Blišč in beda samopromocije

Pozdravljeni v današnji Kreativni inšpekciji, ki jo posvečamo samopromociji umetnikov. Minulo sredo se je v oblikovalskem studiu Ljudje začela prva delavnica v seriji Vse, česar vas ne učijo med študijem, ki nastaja v sodelovanju s Centrom za kreativnost. Cikel sta Miha Artnak, direktor studia Ljudje, in Jaka Levstek, direktor d.Labs, podjetja, ki svetuje podjetnikom, začela s predavanjem Kako naj se promoviram. 

V prvemu delu delavnice je Artnak delil nasvete o samopromociji, ki se jih je naučil v času svoje kariere: »Če se ne boste pozicionirali sami, vas bodo drugi,« poudari. Drugi del je, pod taktirko Jake Levstka, poslušalcem predstavil perspektivo potencialnega naročnika, za katerega je najpomembnejše, da se podjetni ustvarjalec razlikuje od ostalih ponudnikov storitve. Kako se znajde v krutem svetu samopromocije, nam je opisala striparka Dora Benčevič, ki večino svojega dela oglašuje preko Instagrama. Vprašali smo jo, kako se je naučila promovirati svoje stripe.

Izjava

Miha Artnak je v svojem predavanju posebej poudaril, da je na začetku treba identificirati naslovnika, ki mu oglašujemo, in ugotoviti, na kakšnem kanalu se zadržuje. Kot eno izmed največjih napak pri samopromociji Artnak navede deljenje nesmiselnih vsebin na napačnih kanalih – denimo objave iz zasebnega življenja na LinkedInu ‒ kar potencialnih naročnikov na tem omrežju ne zanima.

Izjava

Benčevič, ki poleg svoje umetnosti na Instagramu pogosto objavlja svoje osebno življenje, ima drugačno občinstvo in drugačno izkušnjo. 

Izjava

Artnak v pogovoru za Kreativno inšpekcijo izpostavi ranljivost, ki pride s poskusi samopromocije. Kljub splošno sprejeti nujnosti samopromocije ustvarjalci ob izpostavljanju svojega dela javnosti še vedno čutijo sram.

Izjava

Ali se samoporomocije sramuje, smo vprašali tudi Benčevič.

Izjava

Sogovorka pove, da je družabno omrežje, kot je Instagram, navsezadnje koristno orodje za oglaševanje, še posebej za strip. Vendar ustvarjalci močno občutijo tudi omejitve platform, na katerih se oglašujejo. Benčevič izpostavi pritisk, ki sili k objavljanju krajših zgodb in vsebin, s katerimi se sledilci najlažje poistovetijo. Svojo prisotnost na Instagramu zato Benčevič vidi kot kreiranje nekakšnega alter ega, pri čemer je aktivnost natančno premišljena, četudi je navzven videti sproščena.

Izjava

Artnak meni, da je samopromocija umetnikov pomembna, ker je umetnost javnosti v veliki meri še vedno nevidna. Benčevič pa po drugi strani poudarja, da je vse težje tudi ohraniti pozornost občinstva na Instagramu. K temu najbolj prispeva porast kupljene promocije, ki jo uporabniki vidijo pred vsebino ustvarjalcev.

Zapuščamo vas s spodbudno mislijo, ki so jo na svojo spletno stran samopromocijsko zapisali svetovalci podjetnikom d.Labs: »dobri podjetniki lahko nastanejo kjerkoli«. Še posebej na Instagramu.