Ali-ali

Letos mineva 200 let od rojstva velikega danskega filozofa Sorena Kierkegaarda, enigmatične figure filozofije 19. stoletja, ki z obratom v posameznikovo eksistenco in izkustvom v svetu, še posebej z vprašanji tesnobe in vere, predstavlja enega izmed večjih obratov v moderni filozofiji. Prav zato KUD Apokalipsa 4. mednarodni simpozij Miklavža Ocepka, ki se prične danes ob 16. uri v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, posveča ravno Kierkegaardovi misli. Simpozij bo potekal pod naslovom Nova oikonomija odnosov: bližnjik in eksistencialni preobrat. Kako filozofirati po Kierkegaardu?  Kako pa pravzaprav filozofirati po Kierkegaardu in kako bodo to počeli govorniki in govornice na simpoziju, je za Radio Študent spregovoril Primož Repar, predsednik Društva Apokalipsa in največji poznavalec Kierkegaardove filozofije na Slovenskem.

*IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU

Na vprašanje, v kolikšni meri je ob primatu fenomenologije, psihoanalize in sodobne francoske filozofije v slovenskem akademskem pa tudi javnem prostoru prisotna Kierkegaardova misel, Repar odgovarja:

*IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU

Sam simpozij sicer predstavlja enega največjih simpozijev o Kierkegaardu v zadnjih letih, poleg številnih govorcev in govork, med njimi velja poleg tujih gostov omeniti tudi nastope vodilnih slovenskih filozofov, pa bo simpozij, ki bo potekal tako v Ljubljani kot v Škocjanu, vključeval še številne razstave, projekcije filmov in druge spremljevalne dogodke. Simpozij bo potekal do 19. junija, Repar pa poleg programa izpostavlja še sodelovanje s tujimi univerzami.

*IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU

Infoshop na Metelkovi bo ob 18. uri gostil zaključni dogodek ASS – Antrophology Students Sessions, ki ga organizira skupina študentov in študentk antropologije. Zdaj že tretja sezona, ki je med drugim vključevala tudi mednarodni simpozij o zdravju, telesu in potrošnji, se bo zaključila s predvajanjem dokumentarca The age of fear: Psychiatry's reign of terror, ki, kot pove že ime samo, problematizira vlogo in moč psihiatrične vede nad posameznikovem življenjem.

Pedagoški inštitut pa ponovno opozarja na probleme vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Kot pravijo, gre, prvič, za problem raziskovalnega polja izobraževanja, ki presega različne znanstvene discipline, zato se ob vse večjem številu raziskovalcev in ustanov bije vse težji boj za pridobitev finančnih sredstev za raziskave. In drugič, problem bibliometrije, ki zaradi neupoštevanja različnih metodoloških principov daje občutno prednost naravoslovnim disciplinam, kar slednjim prinaša večjo možnost financiranja. O vsem tem bodo ob 19. uri v Trubarjevi hiši literature govorilI Zdenko Kodelja, Janez Slak in Igor Žagar.

V slogu Kierkegaardovega Ali-ali se je o novicah in dogodkih spraševal Robert Bobnič.