Drama na radiu

S koncem leta 2021 se je zaključil tudi natečaj Radia Študent za kratko radijsko igro. Šušlja se, da je na naš naslov prišlo kar nekaj besedil. Za oceno o dovršenosti prijavljenih tekstov je še prezgodaj, očitno pa je, da ljudje, ki bi pisali za radio, obstajajo. Ali pa motivacija za veliko število prijav nemara izhaja iz tega, da se mlade piske in pisci sicer težko predstavijo širšemu svetu? V katero smer se nagiba odgovor, smo se odločili preveriti na terenu.

Kaja Novosel in Eva Kučera Šmon sta mladi dramatičarki, ki sta se javnosti predstavili lani s premierami svojih tekstov na 3. programu Radia Slovenija, programu ARS. ARS je osrednja radijska postaja, ki skrbi za redno produkcijo radijskih iger, čeravno večino ponudbe predstavljajo tuji ali slovenski že uveljavljeni dramatiki in literati.

Obe radijski igri Kaje Novosel, naslovljeni Kisle limone in čisto malo ingverja in Karl, sta bili spisani kot dramski deli. Avtorica predstavi ključno razliko med formatoma.

Izjava

Izjava

Tudi tekst Na začetku počasi, potem pa tempo, tempo Eve Kučera Šmon je bil premierno predvajan na začetku lanskega decembra. Čeprav je bil napisan kot dramski tekst, pa samo besedilo ni bilo spremenjeno. Zakaj je tako, nam pove avtorica.

Izjava

Kljub temu da sta njeni zadnji deli kategorizirani kot dramski besedili, pa v obeh raziskuje element zvočnosti.

Izjava

Zapostavljenost radijske igre v odnosu do dramatike se rojeva že na okrnjenem področju izobraževanja. Sogovornici izpostavita pomanjkljivo in površno obravnavo formata v okviru študija Dramaturgije in scenskih umetnosti na AGRFT. Novosel doda.

Izjava

Možno rešitev vidi v razširitvi dobre prakse delavnic pisanja.

Izjava

Predstavljanje radijskih iger mladih pisk, tudi če gre za takšne ali drugačne predelave dramskih tekstov, pa ne koristi le avtoricam. Kučera Šmon izpostavi.

Izjava

Šmon doda še, da radijska igra zaradi množičnosti in obsega medija omogoča, da se sodobna dramatika predstavi tudi ljudem, ki sicer z njo sploh ne bi bili seznanjeni. Tako pa jih na poti v službo nič hudega sluteče ujame v pest najbolj sveže pisanje. Natečaj Radia Študent se torej umešča v okrnjen prostor in je piscem ponudil redko priložnost, da se preizkusijo v formatu, ki se še bori za svoj prostor na umetniški sceni.