Gospodinjstvo na Špici

Lepo pozdravljeni v petkovih Kulturnih novicah. Prejšnji petek se je v prostorih Inštituta za novejšo zgodovino odvila otvoritev festivala Zgodovina na Špici. Kot pove organizatorica festivala, socialna zgodovinarka Ana Kladnik, se je ideja zanj porodila že lani. Po odpovedi treh predavanj zaradi ukrepov za omejitev širjenja koronavirusa so se na inštitutu odločili prirediti razširjeno serijo predavanj in panelov. Kot pove Kladnik, festival obsega predavanja o socialni in ekonomski zgodovini nekdanjih socialističnih držav.

Izjava

V ponedeljek, 30. maja, smo v sklopu festivala lahko poslušali predavanje Ivane Mihaele Žimbrek, doktorske študentke na Centralni evropski univerzi, o ekonomiki gospodinjstva in modernizaciji trgovin v petdesetih in šestdesetih letih v socialistični Jugoslaviji.

Ekonomika gospodinjstva, v angleščini home economics, je znanost organiziranja gospodinjstev. Uveljavljati se je začela v drugi polovici 19. stoletja v ZDA. Po besedah Žimbrek je vznik ekonomike gospodinjstva povezan z naglim tehnološkim razvojem, ki je zajel tedanji ameriški prostor. Ekonomika gospodinjstva se je tako razvijala vzporedno z znanstvenim menedžmentom ali taylorizmom - načinom organizacije dela, ki je bil namenjen izboljšanju učinkovitosti delovne sile. Ekonomika gospodinjstva si je prizadevala za doseg ideala racionalnega in učinkovitega gospodinjstva, ki se je v ameriški družbi pojavil na prelomu stoletja. Na področju ekonomike gospodinjstva so bile dejavne predvsem ženske. Kot pove Žimbrek, je imela znanost organiziranja gospodinjstev tako progresivne kot konservativne struje.

Izjava

Znanost ekonomike gospodinjstva je bila v jugoslovanskem prostoru prisotna že pred drugo svetovno vojno. Začetke je imela že v Avstro-Ogrski, nadaljnji razvoj pa je doživela v času Kraljevine Jugoslavije. V medvojni dobi je na stanje ekonomike gospodinjstva vplival tudi vznik modernistične arhitekture v weimarski Nemčiji, predvsem gradnja funkcionalnih in cenovno dostopnih stanovanjskih enot. Težnje jugoslovanske ekonomike gospodinjstva pa so bile konservativne. Cilj znanosti je bil zgolj izboljšati učinkovitost ženskega reproduktivnega dela.

Položaj žensk v jugoslovanski družbi se je začel spreminjati z začetkom narodnoosvobodilnega boja. V boju proti okupatorju je sodelovalo več kot milijon žensk, leta 1942 pa je bila v Bosanskem Petrovcu ustanovljena Protifašistična fronta žensk. Po vzpostavitvi Federativne ljudske republike Jugoslavije je bila na pravni ravni dosežena enakost med spoloma. Kot poudarja Žimbrek, pa je v obdobju miru po vojni spolna neenakost v vsakdanu ostajala še kako opazna. Žimbrek pove, kakšno vlogo je ekonomika gospodinjstva igrala v spopadanju s spolno neenakostjo.

Izjava

Z ekonomiko gospodinjstva so se ukvarjale različne institucije. Leta 1954 je bila ustanovljena prva jugoslovanska šola za gospodinjstvo - Višja gospodinjska šola Groblje. Višja šola je izobraževala osebje za pedagoško delo v osnovnih šolah in praktično delo v centrih za ekonomiko gospodinjstva. Ob tem so se jugoslovanski strokovnjaki za ekonomiko gospodinjstva povezovali tudi z institucijami v tujini - tako v državah vzhodnega kot zahodnega bloka. Ekonomika gospodinjstva je bila najbolj razvita v Skandinaviji - Univerza v Aarhusu je imela celo univerzitetni študijski program gospodinjstva. Žimbrek pove, da so centri za ekonomiko gospodinjstva poleg izobraževalnih dogodkov za stroko o možnosti izboljšanja učinkovitosti gospodinjstva osveščali tudi širšo javnost.

Izjava

Žimbrek poudarja, da je ekonomika gospodinjstva v jugoslovanskem prostoru povezana tudi z modernizacijo trgovin. Nakupovanje je veljalo za del ženskega reproduktivnega dela, zato je Zveza ženskih društev v skrajšanju časa za nakupovanje videla emancipatorni potencial.

Izjava

V poznih petdesetih letih je Zveza ženskih društev v sodelovanju z Zvezo sindikatov Jugoslavije na Zagrebškem velesejmu organizirala serijo razstav, imenovanih Družina in gospodinjstvo. Razstave so obsegale predstavitve vzorčnih trgovinskih postavitev in gospodinjskih prostorov, kot so kuhinje in kopalnice. Zagrebški velesejem je bil sicer poznan kot razstavišče proizvodov industrije držav vzhodnega bloka. Kot pove Žimbrek, pa razstave, ki jih je prirejala Zveza ženskih društev, niso imele zgolj komercialne funkcije. Zasnovane so bile didaktično - cilj razstav je bil seznaniti prebivalce z modernizacijo gospodinjstva.

Izjava

Institucije, ki so se ukvarjale z ekonomiko gospodinjstva, so se sčasoma razpustile. Gospodinjske priprave, o katerih so osveščale prebivalstvo, so postale samoumeven del našega vsakdana, tudi moški pa so začeli pogosteje opravljati gospodinjsko delo. Odmik od prizadevanja za učinkovito organizirana gospodinjstva je tako odprl prostor za naslavljanje ostalih družbenih problematik. Kot pove Žimbrek, se je Zagrebški center za ekonomiko gospodinjstva tako združil s centrom, ki se je zavzemal za bivanjske pogoje v skladu s socialnim standardom. Sledove razpršene ekonomike gospodinjstva pa lahko danes srečamo v osnovnošolskem predmetniku in univerzitetnih programih, kot je nutricionistika.

Kulturne novice je pripravil Tibor.

foto: Porodica i domaćinstvo, 1959-1960