Ilustracija in Grafika

Ilustracija in Grafika

Kulturna ali glasbena novica
16. 10. 2017 - 15.10

Danes zvečer imate veliko možnosti za kulturno udejstvovanje. V Mali drami si lahko ogledate Linhartovo Županovo Micko, v Mladinskem gledališču predstavo, posvečeno Hitchcocku, v Cankarjevem domu pa baletno predstavo Gospoda Glembajevi. A ker poslušate Radio Študent, bomo več pozornosti namenili nekemu drugemu dogodku, ki se ima nocoj zgoditi v enem od ljubljanskih predmestij, natančneje v Kinu Šiška.

Govora je o Bienalu neodvisnih ilustratorjev, ki se letos predstavlja v svoji šesti ediciji. Zatem pa bomo skočili še pod Pohorje, kjer se boste v Umetnostni galeriji Maribor lahko udeležili otvoritve pregledne razstave grafika Bojana Golija.

Bienale neodvisnih ilustratorjev je nastal zaradi potrebe po redefiniciji pojma ilustracije, saj so sodobne ustvarjalne prakse že davno presegle toge omejitve likovnih teoretikov. Za dodatna pojasnila smo poklicali eno izmed organizatoric dogodka Ireno Siliš:

 

Izjava

 

V sklopu bienala si boste lahko kakšno od del tudi kupili in s tem finančno podprli manj uveljavljene ustvarjalce:

 

Izjava

 

Nadaljujemo z Bojanom Golijo, ki je nedvomno zaznamoval štajerski umetniški milje, saj je dolga leta poučeval na različnih mariborskih likovnih učiliščih in bil zato tudi imenovan za neformalnega očeta “mariborske grafike”. Pod mentorstvom Božidarja Jakca je končal študij na grafični specialki, daljnega leta 1957 pa je sedem mesecev preživel v Japonski, kar je za vedno zaznamovalo njegovo delo.

Na razstavi si boste lahko ogledali več kot 150 originalnih grafik in risb. Med njimi boste našli nemalo avtoportretov, ki predstavljajo kar četrtino avtorjevega opusa. Z njimi je po lastnih besedah vseskozi obračunaval s samim seboj, si v neskončnost nastavljal ogledalo, a se s tem iz sebe tudi burleskno norčeval.

V svojem delu je najprej sledil socialni angažirani in figurativni grafiki Božidarja Jakca, nato pa se je začel odmikati v abstraktnejše oblike, ki jih je kasneje nadgradil z močnejšimi barvami, kar je bila posledica obiska Japonske.

Avtor se je v svojem delu odzival tudi na sočasne likovne tokove, saj je od sedemdesetih let naprej v dela vključeval tudi črke, znamke in fotografije. Na koncu ustvarjalne poti pa je ustvarjal fantazijska vezja, ki spominjajo na možganska tkiva.

Golija je v slovenski likovni zgodovini malček spregledano ime, zato je velika retrospektivna razstava več kot dobrodošel poklon umetniški izvirnosti avtorja.

 

Kulturne novice je spisal Klemen

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.