Kulturna politika po evropsko

Dobrodošli v zadnjih marčevskih petkovih Kulturnih novicah. Kot poročamo že cel teden in več, se krizni ukrepi ob epidemiji, ki bi pomagali ranljivim skupinam, nadaljujejo. Ena od njih so seveda samozaposleni in med njimi samozaposleni v kulturi. Nevladne organizacije, kulturna društva, iniciative na socialnih omrežjih hkrati bolj ali manj uspešno izvršujejo pritisk na vlado o vključitvi omenjenih skupin v sveženj ukrepov za ublažitve posledic epidemije. Vlada je tako po mnenju krovnih organizacij nevladnih organizacij, samozaposlenih in samozaposlenih v kulturi z vključitvijo slednjih v t. i. mega korona zakon storila korak v pravo smer. O nadaljnjih smotrnih potezah smo že govorili z društvom Asociacija ter Sindikatom kulture in narave - GLOSA, njihove predloge pa so podprli tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, krajše SVIZ.

V zvezi z ukrepi za pomoč kulturnemu sektorju na evropski ravni pa so se oglasili tudi v zavodu Motovila Centra Ustvarjalna Evropa v Sloveniji. Zbrali so primere dobrih evropskih praks spopadanja s pandemično krizo v kulturi. Po njihovih podatkih je sedem držav sprejelo specifične sektorske ukrepe, 20 pa splošne ukrepe, ki zadevajo kulturni in ustvarjalne sektorje. Tako med drugim izpostavljajo Madžarsko, kjer je madžarski nacionalni kulturni sklad sprejel sklep, v skladu s katerim bodo lahko ustrezno prilagodili oz. spremenili pogodbe, da bodo kulturne organizacije lahko odložile načrtovane dejavnosti ter kljub temu ostale upravičene do sredstev. Ker je madžarski vodja zgled našemu, je to dober znak tudi za obete pri nas. V prav tako sosednji in zgledni Avstriji kolektivne organizacije nudijo pomoč svojim članom s posebnimi skladi. Za področje glasbe bo na primer na voljo reševalni sklad, vreden milijon evrov, dodatna sredstva pa zagotavljajo tudi za vizualno umetnost, avdiovizualne medije, pisatelje, izvajalce in producente nosilcev zvoka in glasbenih videov. Vzpostavljen je tudi že sklad za filmske ustvarjalce.

V zavodu posebej izpostavljajo hiter in celosten odziv naše še bratskejše sosede Hrvaške, ki jo je poleg korone pretresel še rušilni potres. Njihovo ministrstvo za kulturo je ustanovilo krizni sklad, ki bo zagotavljal finančno podporo za likvidnost kulturnega sektorja, tj. samostojnih umetnikov, samozaposlenih idr. fizičnih ter pravnih oseb v kulturnem in ustvarjalnih sektorjih, ki ostajajo brez vseh prihodkov zaradi omejitve zbiranja, odpovedi dogodkov in zaprtih prizorišč. Na Hrvaškem niso pozabili niti na medije: Agencija za elektronske medije bo izvedla izplačila iz svojega Sklada za spodbujanje pluralizma in raznolikosti elektronskih medijev za leto 2020, hkrati pa sklad delno prilagodila, da bo lahko podprla javno spremljanje epidemije koronavirusa in ponudnikom medijskih storitev omogočila prilagajanje programske osnove.

S krizo se prek posebnih skladov spopadajo tudi v nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija, kjer so kulturnim delavcem, ki so ostali brez dohodkov, zagotovili poseben sklad, vreden 5 milijonov evrov, pri čemer jim bodo izplačali enkratno podporo v znesku 2000 evrov. Na Irskem so uvedli ekspresni mehanizem, ki želi umetnikom z manjšim izplačilom 500 evrov takoj pomagati nadomestiti izgubljeni dohodek. Eksistencialne težave umetnikov in drugih samozaposlenih v kulturi rešujejo s sredstvi, ki so bila prvotno namenjena trenutno onemogočeni državni mobilnosti. V prestolnici Helsinki so vzpostavili ekspresni krizni sklad, ki bo spodbujal nove formate dogodkov in prizadevanja za krepitev skupnosti na področju kulture, športa in mladinskega dela. 

Morda pa se bodo razgrete politične strasti pomirile, če si od sosed za zgled namesto domoljubnega varovanja meje raje vzamemo saniranje kulture?