Nizko, nižje, najnižje

Nizko, nižje, najnižje

Kulturna ali glasbena novica
28. 1. 2020 - 15.10

Danes je potekala okrogla miza Slovenske tiskovne agencije o nižjem davku na knjige in časopise, na kateri sta spregovorila direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida in založnik Samo Rugelj. Znižanje davka na dodano vrednost za knjige in tisk se napoveduje že dalj časa, odkar so poslanci državnega zbora lani poleti v parlamentarni postopek vložili predlog novele Zakona o davku na dodano vrednost. Državni zbor je novelo zakona sprejel novembra lani. S prvim januarjem je novela stopila v veljavo, s čimer se je za knjige, časopise in periodične publikacije - v fizični in elektronski obliki - uvedla posebna stopnja davka. Do sedaj je namreč veljala splošna stopnja DDV-ja v višini 22 % in znižana v višini 9,5 %, po uvedbi zakona pa naj bi ta padla na še nižjo stopnjo v višini 5 %. Ta naj bi veljala za dobavo in izposojo knjig, časopisov in periodičnih publikacij, ne pa tudi za gradiva, ki so v celoti ali pretežno namenjena oglaševanju oz. jih pretežno ali v celoti tvorijo video in zvočne vsebine.

In čeprav sta elektronska in zvočna knjiga pri nas še na začetku razvoja, so nekateri mnenja, da je znižanje davka na knjige v elektronskem formatu prišlo ob pravem času. Direktorica javne agencije za knjigo Renata Zamida.

Izjava

Samo Rugelj je dodal.

Izjava

Več kot desetletje pred uvedbo petodstotne stopnje je obstajala pobuda po ničelni obdavčitvi knjig, ki sta jo med drugim zagovarjala umetnik Andrej Rozman - Roza in založnik Rok Zavrtanik. Glavni problem tovrstne pobude je bil ta, da evropska zakonodaja zaenkrat še ne dopušča, da bi bile knjige neobdavčene. Pod predlog zakona o znižanju DDV-ja z 9,5 % stopnje na 5 % se je - za nekatere morda presenetljivo - podpisalo vseh 90 poslancev. Takrat je vlada, ki zakonu sicer ni nasprotovala, izrazila določene pomisleke, predvsem z vidika davčne politike. Uvedba zakona namreč predpostavlja znižanje proračunskega priliva, ki naj bi bil po ocenah predlagateljev, torej poslancev državnega zbora, nižji za 9,4 milijona evrov. Na novembrski razpravi, kjer je bil zakon potrjen, so poslanci poudarili, da je namen uvedbe zakona narediti slovensko pisano besedo dostopnejšo oz. cenejšo. S tem naj bi tudi spodbudili bralno kulturo.

Vendar pa znižanje davka ne implicira nujno znižanja cen knjig. Cene izdelkov se namreč prosto oblikujejo na trgu, zato so prodajne cene knjig bile in ostajajo odvisne predvsem od poslovne politike vseh v dobavni verigi. Ugodnost nižje stopnje DDV-ja se tako lahko prenese na končnega potrošnika, ni pa nujno, saj razliko lahko zadrži nekdo v dobavni verigi. Teorija je tako eno, kakšna pa bo praksa, bomo videli v prihodnosti. Nekateri menijo, da tovrstni zakon na dolgi rok ne rešuje problema tiskanih medijev in slovenskega založništva. Produkcija knjig namreč upada že od leta 2011, sredstva za knjigo so se po nekaterih navedbah od leta 2009 do leta 2018 tako rekoč prepolovila, hkrati pa je s tem propadla skoraj polovica velikih založb. V Sloveniji se od pisanja ne da živeti, od prevajanja še manj. Če bo uvedeni zakon to dejstvo kakorkoli spremenil, smo lahko mirnejši glede nižjega priliva v državno blagajno. S tem se strinja tudi Zamida.

Izjava

Zamida je na koncu predlagala nekaj možnih dodatnih ukrepov, ki bi slovenskemu založništvu pomagali na dolgi rok.

Izjava

 

Kulturno novico je pripravil vajenec Marko.

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness