Opazovanje pokrajine

Na spomladansko enakonočje, v nedeljo, 20. marca, smo se v prostorih Stare elektrarne zbrale na otvoritvi projekta Mnogovrstne pokrajine, ki v središče zanimanja postavlja odnos človeka do okolja in raziskuje, kako je mogoče ta odnos spremeniti v bolj enakovrednega. Na prvem srečanju smo se pogovarjale o pomembnosti opazovanja in zmožnosti poimenovanja videnega v naravi, kar bo v projektu uresničeno na portalu, ki bo namenjen zapisom opazovanja pokrajine. V obliki bralne skupine se je tako začelo prvo poglavje dvoletne umetniške raziskave Tery Žeželj.

Avtorica skuša z različnimi metodami ponovno premisliti ta odnos, ki večinoma temelji na razumevanju človeka kot samostojne entitete, če že vstopa v stik z naravo, pa to počne predvsem, da bi si jo podredil. Idejo projekta predstavi Žeželj.

izjava

V prvem poglavju Mnogovrstnih pokrajin, poimenovanem Opazovanje, smo se udeleženke v dvorani posedle v krog in po kratki predstavitvi projekta začele brati literaturo, ki je avtorico pritegnila pri raziskovanju, ter se pogovarjati o njej. Več ko veš, globlji odnos lahko razvijaš. Kot pove Žeželj, ni našla avtorja ali knjige, ki bi samostojno in celovito obravnaval tematiko, zato smo udeleženke vsebino odkrivale v treh različnih člankih. Prvi se je osredotočal na pozornost kot zgodovinsko in kulturno prvino, ki ključno vpliva na to, čemu v vsakodnevnem življenju posvečamo pogled. Drugi članek Jamesa Wandresseja je govoril o »plant blindness«. Za pokušino prisluhnite izseku iz bralne skupine.

izjava

Tretji članek pa se je posvečal vprašanju, kako jezik, ki ga govorimo, in njegove omejitve vplivajo na dojemanje sveta in odnosov v njem. To področje je tudi izzvalo največ mnenj, saj že samo nepoznavanje besedišča o naravi konkretno vpliva na zmožnost ubesedovanja. Več o vplivu jezika na dojemanje sveta pove filozof Tomaž Grušovnik.

izjava

Jezikoslovka in slavistka Andreja Žele pa razloži povezavo med pojmom in njegovim poimenovanjem.

izjava

In tako že pomanjkanje literature v slovenščini, prvem jeziku vsaj večine prisotnih na bralnem krožku, kaže na pomanjkanje pozornosti, ki jo v našem uprizoritvenem prostoru trenutno posvečamo tematiki. Kot poudari Žele, je treba stalno iskati nove ali stare besede, ki bi kar najbolje opravljale svojo nalogo.

izjava

Prvo srečanje je slonelo na predstavitvi opazovanja kot načina učenja o okolju, v katerem in s katerim živimo. Žeželj pove več o nadaljevanju projekta in uporabljenih metodologijah.

izjava

In doda.

izjava

Na pomembnost prevpraševanja samoumevnega antropocentričnega pogleda na naravo opozori tudi Grušovnik.

izjava

S spremembami pogleda na naravo pa bi se lahko predrugačili tudi odnosi v družbi. Dojemanje besede narava namreč ne razkriva le hierarhije v odnosu do narave, temveč tudi med ljudmi.

izjava

Premor za nujno opombo: udeleženke dogodka smo bile, valda, same ženske.

izjava

Mnogovrstne pokrajine Tery Žeželj v tematiko predrugačenja odnosov z naravo vstopajo postopoma, prilagojeno znanju publike. Po prvi metodi, ki smo jo spoznale, torej opazovanju pa nas zanima, katere pristope k razumevanju pokrajine bo umetnica ubrala v prihodnosti in ali bo projekt v prihajajočih poglavjih zavil tudi v uprizoritvene vode. Ali kot pravi Robin Wall Kimmerer: »Da bi bili na kraju domači, se moramo naučiti njegove govorice.« 

Kulturne novice je pripravila vajenka Iva.