Rad imam velike zadnjice in ne morem lagati

Menda v neki galeriji pravijo, da jih ime Nikita spomni na odgovornost vseh vpletenih v hierarhično urejene sisteme, poslušno pokornost pred avtoriteto in milgramovsko izgubo moralnega kompasa ob izpolnjevanju s hierarhičnih višin danih navodil. Plemenito. Osebno me beseda Nikita spomni predvsem na zadnjico Anne Pariallaud.

Ta galerija je Galerija Glej. Jutri ob 20.00 bo tam premierno odigrana predstava z naslovom Nikita. Rojena 1985., ki se ukvarja, kot pravijo v opisu dogodka, s poslušnostjo avtoriteti brez časovne in geografske omejitve. Namesto klasične novinarske konference bo jutrišnja premiera predstava pospremljena z današnjim gledališkim podcastom. Na pogovoru, ki ga bosta vodila Marko Bratuš, umetniški vodja Gleja, in Rok Avbar, vodja odnosov z javnostmi, bodo sodelovali avtorji predstave Miha Golob, Maruša Majer in Maja Šorli. Več o predstavi nam je povedala dramaturginja Maja Šorli.

Izjava

Morda primernejši in relevatnejši primer individualnega odpora avtoritetnim grožnjam in navodilom bi namesto Nikite lahko bila zgodba leta 1170 umorjenega canteburyskega nadškofa Thomasa Becketa, ki je bil po upodobitvah sodeč sicer občutno manj seksi kot Anne Parriallaud. In prav nanj bi me spomnil razmislek o pomenu individualne svobode v ukleščenosti avtoritarnih zahtev. Kako plemenit in karizmatičen bi bil.

Gledališču Glej se zdaj lahko zahvalim, da na zadnjico Anne Parriallaud ne bom pomislil le ob pogledu nanjo, ampak tudi ob vseh debatah o avtoriteti, svobodni volji, T. S. Elliotu, sporu med anglikanci in katoliki, svetništvu, fašizmu, ekskomunikaciji, investiturnih sporih in mučenikih.

Zdaj pa, kot desničarji radi naročajo muslimanom, pustimo ženske zadnjice pri miru. Muzej sodobne umetnosti Metelkova namreč vabi na okroglo mizo, naslovljeno Novi performans. Potekala bo danes ob 18.00 v seminarju prej omenjenega muzeja. Pogovor med Bojanom Jablanovcem, Jašo, Sašom Sedlačkom in Ireno Tomažin bo usmerjal avtor koncepta okrogle mize Blaž Lukan. Več o dogodku nam je povedal kar sam.

Izjava

Vrnimo se nazaj k zadnjicam in prišlekom. Fokus letošnjega festivala Fabula nosi naslov Prišleki. Pri Lojzetu Kovačiču očitno navdahnjen festivalski skupek dogodkov vam bo danes ob 18.00 ponudil Teofila Pančića, avtorja Fabuline žepnice Balkanska popotnika med prišleki, tujci, prijatelji, pogovor s katerim bo vodil Mitja Čander.

Če združimo zadnjice in prišleke, naši možgani pred nas nemudoma prikotalijo Köln. Izobraževalni moment teh novic bi lahko bil ta, da ideja gnetenja zadnjic v zavetju teme morda res ni neka čudna arabska plemensko peščeno škratovska perverzija, ampak skrite, relativno plitko zakopane prepovedane mokre sanje Evropejcev. In to, da smo jih prilepili množici rjavih ljudi, katere velikost smo ocenili na magično število tisoč, je mogoče zgolj še en pokazatelj, da se Evropa zadnje čase obnaša čudno.